Veliki četrtek – postavitev svete Evharistije
Na veliki četrtek se duhovniki zberemo ob škofih na t.i. krizmeni maši v stolnicah, kjer škofje posvečujejo sveta olja. Z obhajanjem svetega tridnevja in s tem največjih skrivnosti naše vere pa bomo v župniji začeli v četrtek zvečer, ko se bomo spominjali rojstnega dne svete evharistije.
S slovesno mašo zadnje večerje bomo ob 19. uri v župnijski cerkvi počastili spomin zadnje večerje. Po bogoslužju bomo Najsvetejše iz Tabernaklja ponesli v stransko kapelo, ki ta dan predstavlja Oljsko goro. Tabernakelj bo ostal prazen, glavni in daritveni oltar brez prtov, kar predstavlja žalost ob dogodku Jezusovega trpljenja. Po prenosu Najsvetejšega v stransko kapelo, sledi molitvena ura, ki jo pripravljajo člani MZDP. Na veliki četrtek utihnejo tudi orgle in zvonovi.

Veliki petek – spomin Jezusove smrti na križu
Veliki petek je dan strogega posta in spomin Jezusove smrti na križu. Ob uri Odrešenikove smrti, ob 15. uri, se bomo v župnijski cerkvi zbrali k molitvi križevega pota, ob 19. uri zvečer pa pri sv. Mariji k obredom velikega petka. Po obredih bomo Najsvetejše, ki se ogrne v tančico, v spomin Jezusove smrti, ponesli k Božjemu grobu in tam s kratko molitveno uro počastili v grobu ležečega Odrešenika.

Velika sobota– Jezusov počitek v grobu
Na veliko soboto se verniki ustavljamo ob božjem grobu in premišljujemo Jezusovo trpljenje in smrt. Stara in lepa slovenska navada pa je tudi blagoslov ognja na veliko soboto zjutraj in blagoslov velikonočnih jedil čez dan.
Blagoslov ognja bo pri sv. Martinu ob 7.00, pri sveti Katarini prav tako ob 7. in pri sveti Mariji ob 7.30 zjutraj.
Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, znan predvsem v naši deželi in je namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi tako lažje dojeli Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Blagoslovi jedil bodo:
– pri sv. Martinu ob 11.00 in 16.00 uri;
– pri sv. Katarini ob 15.00 uri;
– pri sv. Mariji pa ob 10.00 in 16.00 uri
– v Retju ob 14.00 uri

Velikonočna vigilija – po zelo starem izročilu je noč iz velike sobote na veliko nedeljo, posvečena bedenju za Gospoda. Velikonočna vigilija je najslovesnejše bogoslužje celega leta. Slavje se stopnjuje od drobnega plamenčka, preko hvalnice velikonočni sveči, svetopisemskih odlomkov, Slave, Aleluje, obnovitve krstnih obljub do slovesne evharistične daritve…

Velikonočna nedelja Gospodovega vstajenja
Najlepši dogodek je gotovo vstajenjska procesija, ko Najsvetejše in Vstalega Zveličarja ponesemo po ulicah, cestah in trgih naše dežele. Velikonočna procesija bo pri obeh jutranjih mašah na Veliko noč in sicer pri sv. Martinu ob 6. 30 uri in pri sveti Mariji z začetkom ob 7. uri zjutraj.

Emavs« – Retje
Učencema, ki sta potovala proti Emavsu se je po tem, ko je vstal od mrtvih pridružil sam Jezus, zato tudi kristjani v spomin na ta dogodek dan po veliki noči, na velikonočni ponedeljek pojdemo v »Emavs«. V naši župniji to pot predstavlja cerkev sv. Križa v Retju, kamor ste povabljeni v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.uri, najprej k sveti maši in potem k prijateljskem druženju.

ROMANJE PETROVČE
Kot že nekaj zadnjih let bomo tudi letos prvo soboto po Veliki noči romali v Petrovče. Letos bo to 27. 4. Romarska maša bo ob 15. uri, maševal bo naš nekdanji župnik, g. Ivan Šelih. Odhod avtobusa bo ob 14. uri izpred cerkve sv. Martina, avtobus bo ustavljal po avtobusnih postajah. Prijavite se lahko v župnijski pisarni ali pri Mihi Hildu.
Tisti, ki nameravate romati peš, se boste zbrali pred cerkvijo sv. Martina ob 7. uri. Prijave za peš romanje zbirata Gregor Špajzer in Tom Fröbe.

PRIČEVANJE Mitja Rudolf
Na nedeljo božjega usmiljenja bo med nami zdravljeni odvisnik Mitja Rudolf. Pri sv. mašah nam bo spregovoril o svoji prehojeni življenjski izkušnji ter predstavil knjigo o Medžugorju.