»Vriskaj, hči sionska, vzklikaj Izrael! Veseli in raduj se iz vsega srca, hči Jeruzalemska!« (Sof 3, 14).

http://zupnija-solkan.si/wp/wordpress/category/oznanila/leto-xii/page/3/

»KAJ NAJ STORIMO?« (Lk 3,10)

Kadar zbolimo in gremo k zdravniku, od njega najprej pričakujemo, da nam pove, kaj naj storimo, da bomo čim prej ozdraveli. Navadno dobimo kakšen recept za zdravila ali pa nam predpiše kakšno drugo terapijo. Če se držimo zdravnikovih navodil in če bolezen le ni prehuda, prej ali slej ozdravimo. Ko so ljudje prihajali k Janezu Krstniku, so ga tudi spraševali, kaj naj storijo, da bo imelo njihovo življenje pravo vrednost. Janez sicer daje določene predloge in navodila, vendar tu ne gre zgolj za recepte, kakor jih daje zdravnik, ampak gre za poziv k spreobrnjenju, kar pa je več, kot pa zgolj držati se določenih navodil. Tudi danes jih mnogo misli, da pomeni biti kristjan, zgolj držati se določenih navodil, na podlagi katerih bi lahko dosegli večno življenje. Celo tisti, ki redno obiskujejo sveto mašo, se radi pohvalijo, da so dobri kristjani, ker redno opravljajo molitev in obiskujejo sveto mašo. Samo opravljanje zunanjih opravil ne bo nikomur prineslo večnega življenje. Veselje v sedanjosti, prihodnosti in v večnosti nam lahko prinese samo odločitev, da postavimo zemeljske stvari v ozadje, v središče pa postavimo tisto, kar prihaja od Boga.