Zakrament OZDRAVLJANJA – odpuščanja

Glede na to, da v tem letu razmišljamo o EVHARISTIJI,  je prava priložnost, da razmišljamo tudi o zakramentu ozdravljanja – SVETI SPOVEDI. Vabim Vas, da ta nadaljevanja skrbno preberete in tudi razmišljate o tem, kar je napisano. Kristjani imate dvojno vlogo: 1. da sami razmišljate, prakticirate 2. da ozaveščate, razlagate svojim bližnji. Obilo božjega blagoslova.

Do 2. vat. koncila so za zakrament odpuščanja skorajda povsod uporabljali izraz spoved. Z njo so bile vedno povezane težave. Zdaj se imenuje drugače. Cerkev si želi, da bi se imenovala zakrament pokore ali še bolje z. sprave ali z. odpušanja. Izraz spoved ni ravno primeren, ker izraža obrobno značilnost tega zakramenta. pravzaprav ni glavni element spovedovnaje grehov. Bistveni element je nekaj drugega: kesanje, sprava z Bogom in z brati. Spoved lastnih grehov je vedno težavno opravilo za vsakega človeka, zlasti tedaj, če se resnično iskreno spoveduje. Spovedovanje lastnih grehov je za naš napuh najbolj mučno opravilo. Vsekakor pa to še ni najbolj zavezujoča zadeva za naše življenje. Ko bi bilo dovolj, da se spovemo storjenega zločina in ga s tem izbrišemo, bi bilo dokaj preprosto! Ne zadošča, da krivdo priznamo. Niti ni dovolj, da se spovemo iskreno, brez zadržkov. To je premalo! Stopiti moramo iz krivde. In ravno v tem je težava. Cerkvi se je zdelo potrebno, da še naprej ohranja iskreno spoved za smrtne grehe. A kdor se ustavi tu, še ne prejme zakramenta. Bistvo zakramenta je kesanje, obnova, začetek novega življenja.