Duhovna misel za 4. nedeljo med letom

»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal.« (Jer 1, 5)

LJUBEZEN NIKOLI NE MINE (1 Kor 13, 8)

Hvalnica ljubezni iz prvega pisma Korinčanom je eden izmed najbolj znanih odlomkov v Svetem pismu. (1 Kor 13) Večina poročnih obredov ima ta odlomek vključen v besedno bogoslužje. Postavlja pa se vprašanje, zakaj ljudje kljub temu da zagotavljamo, da imamo v sebi sposobnost, da ljubimo, še vedno občutimo strah pred minljivostjo? Gotovo je, da se strahu pred minljivostjo ne bomo nikoli znebili, ker smo nepopolni in imamo v sebi nagon po preživetju. Dejstvo pa je, da lahko strah omejimo. Kristjani imamo nedvoumen recept: bolj, ko živimo v povezanosti z Bogom, ki je ljubezen, bolj imamo v sebi gotovost varnosti. Na ta način postaja zemeljsko življenje za nas zgolj »prehodna postaja« na poti v večno življenje. V praksi to pomeni, da prioriteta našega življenja ne sme biti skrb za materialne dobrine ali celo ukvarjanje s tem, da ima nekdo več kakor mi. Naša najpomembnejša skrb mora biti, kako bomo skušali v vsakem trenutku življenja živeti v povezanosti z Bogom. Če bo Bog v središču naših src, potem ga bomo z veseljem prinašali tudi v srca bratov in sester, h katerim nas Bog pošilja. Bog nas je ustvaril iz ljubezni, da bi se čutili ljubljene in, da bi občutek ljubljenosti prinašali drugim.