Čudovito je, da smemo biti
deležni življenja Cerkve!

Mati Julija

Aba Pojmen je rekel: »Neki glas človeku kliče vse do zadnjega vzdiha: »’Danes se spreobrnite!’«

Spreobrnjenje je bilo eno od bistvenih razsežnosti meništva. Menih je oseba, ki se spreobrača in sicer vsak dan. Ne gre za veliko spreobrnjenje, ki me popolnoma spremeni. Gre za vsakodnevno odrekanje tistim potem, ki nikamor ne vodijo, gre za odrekanje »slepim ulicam«. Za to je potreben pretanjen občutek za pot, po kateri hodim. Je tista prava ali je zgrešena? Je pot, ki vodi v življenje, ali pot, ki vodi v površnost, v strah, v pogubo? Kam grem? Kako napredujem? Kdo hodi z mano? Sam hodim svojo pot ali me vodijo drugi?

V grščini se spreobrnjenju reče »metanoeo« – »spremeniti misel«. Spreobrnjenje se začne pri mislih. Misliti je treba na drugačen način, razviti nove misli. To najprej pomeni, da jih raziščem. Od kod prihajajo in kam gredo? Ali moje misli brezciljno blodijo? Ali o stvareh zavestno razmišljam? Ali name vplivajo negativne misli in čustva?

Potem, ko sem opazoval in analiziral svoje misli, moram spremeniti način razmišljanja, tako da sledim Bogu. Svoje življenje moram znova zastaviti na njem. Misliti moram s svojo glavo in se ne pustiti vplivati od drugih. Razmišljanje je povezano tudi z zahvaljevanjem. Moje misli naj ne bodo neka nenehna kritika, naperjena proti vsemu. Razmišljati pomeni biti v sozvočju z realnostjo, zaznati jo tako, kot v resnici je. In to je mogoče le s pomočjo hvaležnosti, ko se zavestno zahvalim Bogu za to, kar mi je podaril.