Duhovna misel za nedeljo Božjega usmiljenja


Aba Pojmen je rekel: »Če človek ohranja svoj red, ga nič ne bo zmedlo.«

Pogosto trpimo zaradi duhovne suše in praznine. Želimo moliti, a nam ne uspe. Gremo k maši, a nismo notranje navzoči. Nobena beseda se nas ne dotakne. Da, celo obhajilo ne vžge naših src. V tem primeru aba Pojmen preprosto svetuje, naj ohranjamo red. Izkušnje Božjega ne moremo na silo zbuditi z nekimi duhovnimi tehnikami. Ohranjati red pa je odvisno od nas. Če uredimo svoje zunanje življenje, bo to uredilo tudi našo dušo.

Zunanji red je lahko sestavljen iz zdravilnih obredov, s katerimi začenjamo in zaključujemo dan. Zunanji red je lahko točen razpored dneva, v katerem je dovolj časa za delo, počitek, pogovor z drugimi, tišino in molitev. Preveč zunanjega nereda lahko obteži tudi dušo. V tem primeru zunanji nered odseva notranje stanje.

Pojmen nam želi povedati, da nas zunanji red ne le uredi, ampak tudi odstrani zmedenost. Prepreči, da bi se duša vznemirila in zmedla. Če je duša vznemirjena, ne more svobodno dihati. Ničesar več ne razume. Je ujetnica same sebe. Zunanji red razvozla, kar je v duši zavozlanega, in naš notranji kaos preuredi v jasno strukturo. To je pogoj, da lahko živimo, ne le životarimo.

Neki starec je rekel: »Ničesar ne delaj brez molitve in ničesar ne boš objokoval.«

Kadar delamo nepremišljeno, smo velikokrat slepi za to, kar je zares potrebno. Mislimo, da moramo svoje moči vložiti v ta ali oni načrt. Nismo pa preverili, če je to res pametno narediti. Pomagamo neki osebi in ne opazimo, da bi bilo v tistem trenutku potrebno nekaj drugega: morda bi ji bolj koristila tišina, ker bi se tako soočila z resnico o sebi. Ali pa se zapletemo v kakšno dejavnost, ki nam škoduje.

Starec nam želi povedati, da nas molitev varuje lahkomiselnega delovanja. Če so vse naše dejavnosti podprte z molitvijo, bodo prinašale blagoslov. In molitev nas bo spremljala v naših dejanjih, da nas bosta podpirali dobrota in sreča. Molitev bo spremenila tudi mojo notranjo držo. Če delam zato, da potrjujem samega sebe, ne vidim tveganosti svojega delovanja. Sprejel bom delo, ki mi nič ne koristi.

Molitev prečiščuje moje motivacije in mojo dejavnost napravlja učinkovitejšo in jasnejšo. Ne bom se slepo vrgel na delo, ampak bom, opirajoč se na Gospoda, presodil, kaj je pomembno in kaj ne ter kako naj dovršim svoje delo. Molitev je torej pogoj, da bo moja dejavnost uspešna in da bo postala vir blagoslova zame in za mnoge druge.