Vsem, ki berete te vrstice, želim blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja! (Amadej, žpk)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezusovo_trpljenje

»VSTAL JE OD MRTVIH!« (Mt 28,7)

Prve priče Gospodovega vstajenja so bile žene, ki so prišle na velikonočno jutro k Jezusovemu grobu. Prazen grob in Jezusovo prikazanje je ženam in drugim Jezusovim učencem spremenilo življenje. Vstali Zveličar je v njihovo življenje posegel tako korenito, da je vsaka druga stvar stopila v senco veselega sporočila o Gospodovem vstajenju. Izročilo, da je Gospod vstal se je iz roda v rod predajalo vse do današnjih dni. Pri tem ne gre zgolj za zgodovinsko dejstvo, ki se ga človek nauči in predaja naprej. Pri oznanilu o Gospodovem vstajenju gre za izkustvo srečanja z Vstalim. Tisti, ki smo se udeležili velikonočne vigilije na velikonočno jutro, smo lahko v Božji besedi izkusili, da nam je sam Gospod povedal, da je vstal od mrtvih. Pri spremenjenju kruha in vina v Gospodovo telo in kri, smo ga lahko videli z očmi vere, da je navzoč in delujoč v našem življenju. Tako kot so žene in učenci na veliko noč srečali Gospoda, ga tudi mi srečujemo v Božji besedi in zakramentih. Živeti po Božji besedi in zakramentih pa pomeni, da Gospodovo vstajenje postaja vsak dan bolj bistvo našega življenja. Z vsakim dnem, ko postajamo starejši, postajamo hkrati vedno bolj Gospodovi. Ali verujemo v to resnico?