Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VSTOPIMO SKOZI OZKA VRATA

Današnji evangelij nas vabi k razmišljanju o zveličanju. Jezus se je vzpenjal iz Galileje proti mestu Jeruzalem in med potjo se mu je nekdo, kot pripoveduje evangelist Luka, približal in ga vprašal: ‘Gospod, je malo teh, ki se bodo zveličali?’ Jezus ni odgovoril naravnost na vprašanje, saj ni pomembno koliko se jih bo zveličalo, ampak je pomembno, katera pot vodi v zveličanje. Jezus je zato na vprašanje odgovoril z besedami: ‘Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.’ Kaj je Jezus hotel reči? Katera so vrata, skozi katera moramo vstopiti? In še, zakaj Jezus govori o ‘ozkih vratih’?
Podoba vrat se v evangeliju večkrat pojavi in nam prikliče vrata hiše, domače ognjišče, kjer najdemo varnost, ljubezen, toplino. Jezus nam pravi, da so tudi vrata, skozi katera se vstopi v Božjo družino, v toplino Božje hiše, v občestvo z Njim. Ta vrata je Jezus sam. On je vrata. On je prehod za zveličanje. On nas vodi k Očetu. In vrata – Jezus – niso nikoli zaprta! Brez razlike, brez izključevanja, brez privilegijev so vedno in za vse odprta. Saj, kot veste, Jezus nikogar ne izključuje. Kdo med vami bi mi morda rekel: ‘Jaz sem zagotovo izključen, saj sem velik grešnik. Storil sem toliko grdega v življenju’. Ne, nisi izključen! Ravno zaradi tega si njegov ljubljenec, saj Jezus daje prednost grešniku, vedno, da bi mu odpustil, ga ljubil. Jezus te čaka, da te objame, da ti odpusti. Ne boj se! Čaka te. Premakni se, pogumno vstopi skozi njegova vrata. Vsi smo povabljeni, da vstopimo skozi ta vrata, da vstopimo skozi vrata vere, da vstopimo v njegovo življenje in da omogočimo, da vstopi v naše življenje, ga preoblikuje, prenovi ter podari polno in dolgotrajno veselje.  
Dandanes gremo mimo številnih vrat, ki nas vabijo vstopiti ter nam obljubljajo srečo, za katero ugotovimo, da je kratkotrajna, se sama izčrpa in nima prihodnosti. Ne bojmo se prestopiti vrat vere v Jezusa, mu pustiti vedno bolj vstopiti v naše življenje, da bomo izšli iz naših sebičnosti, zaprtosti, iz naše neobčutljivosti do drugih in bo Jezus razsvetlil naše življenje. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

21. avgust
21. NEDELJA MED LETOM
sv. Pij X., papež
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Rajka Bizjaka (obl.)
9.00 Hrastnik: v zahvalo ob obletnici poroke
10.30 Dol pri Hrastniku: za + Kristino in Bojana (obl.) Krežeta

Ponedeljek, 22. 8.
sv. Devica Marija Kraljica
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Rozalijo Kmetič
za + Kato Remič

Torek, 23. 8.
sv. Roza iz Lime, devica
18.00 Dol pri Hrastniku: za + Amalijo (obl.) in družino Auflič
18.40 Trbovlje – sv. Marija: večernice
19.00 za + Lotte Elizabeto Baloh
za + Franca Lindiča

Sreda, 24. 8.
sv. Jernej (Natanael), apostol
8.00 Turje: za + Igorja Pirnaverja in starše Završnik
za + Ludvika Verka (8. dan)

Četrtek, 25. 8.
sv. Ludvik, kralj
18.00 Hrastnik: za + Joži Biderman (30. dan)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim
19.00 za + Rozi Brežnik
za zdravje

Petek, 26. 8.
sv. Tarzicij, mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Zlato Ikica
za žive in + sorodnike Cestnik, Goričan in Benedičič

Sobota, 27. 8.
sv. Monika, mati sv. Avguština
18.00 Hrastnik: za + Edija Potočana
za + Marijo Pfeifer in Mimi Ramšak
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Angelo Cencelj, sorodnike Cencelj in Pogačar
za + Martina in Verico Brinar

28. avgust
22. NEDELJA MED LETOM
sv. Avguštin, škof in cerkveni učitelj
7.30 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Janeza in Marino Kovač
za + Frančiško Štemberger
9.00 Hrastnik: za + Antonijo Obrez (obl.), Marka Brečka in sorodnike
10.30 Dol pri Hrastniku: za + Pavlo in Rada Kačiča
za + Franca Ornika

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

Katehetje lepo vabljeni na srečanje, ki bo v ponedeljek, 22. 8. po sv. maši v učilnici, v cerkvi Sv. Marije v Trbovljah.

Ključarji vseh štirih župnij lepo vabljeni na srečanje, ki bo v torek, 23. 8. po sv. maši v učilnici, v cerkvi Sv. Marije v Trbovljah.

Mladi lepo vabljeni na spoznavno srečanje mladinske skupine, ki bo v soboto, 27. 8. po večerni sv. maši pri Sv. Martinu, v mladinski sobi.

Hrastnik
Molitvena skupina vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek (25. 8.) po večerni sv. maši.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz Brnice, za prihodnji teden pa prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.

YOUCAT – katekizem za mlade
Kaj ima Cerkev proti »zakonu brez poročnega lista«?

Za katoličane ni zakona brez cerkvene poroke. V njej se Kristus pridružuje zvezi med možem in ženo ter ju bogato obdari z milostjo in darovi. (KKC 2390–2391)

Starejši ljudje včasih menijo, da morajo svetovati mladim, naj izpustijo iz rok tisto »za večno in s poročno obleko«, z drugo besedo, da jim obred poroke ni potreben. Poroka bi bila tako zanje le prenagljena združitev premoženja, perspektiv in dobrih namer ter hkrati še javno izrekanje nevzdržnih obljub. Krščanski zakon pa ni nobeno sleparjenje, temveč je velik dar, ki ga je Bog namenil za dva, ki se ljubita. Bog sam ju je povezal v globini, ki je človek ne more ustvariti. Jezus Kristus, ki je rekel »kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5), je v zakramentu zakona trajno prisoten. On je ljubezen v ljubezni ženina in neveste. Njegova moč je tista, ki je prisotna tudi še takrat, ko moč ljubečih dozdevno pojenja. Zato je zakrament svetega zakona vse drugo kot samo kos papirja. Je kot pripravljeno Božje vozilo, v katerega lahko tista, ki se ljubita, vstopita – vozilo, za katerega se ženin in nevesta zavedata, da ima dovolj goriva, da bosta z Božjo pomočjo prispela na cilj svojega hrepenenja. Ko danes mnogi govorijo, da v predzakonski ali zunajzakonski spolnosti ni nič slabega, Cerkev poziva k jasnemu in močnemu odporu proti temu družbenemu pritisku.

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je Jezus na poti v Jeruzalem šel skozi mesta in vasi in učil. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: »Gospod, odpri nam!« Pa vam bo odvrnil: »Ne vem, od kod ste.« (Lk 12,51–53)

Če se ustavimo pri vprašanju, ki smo ga slišali v evangeliju: »Ali je malo teh, ki se bodo rešili?«, in pri Jezusovemu odgovoru: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata.«, kmalu ugotovimo, da Jezus ni dal odgovora na vprašanje, ampak je povedal, kako se je mogoče rešiti, kako je mogoče priti do zveličanja. Zato nas Jezusov odgovor spodbuja, naj se ne ukvarjamo z vprašanjem, koliko jih bo rešenih, ampak se raje posvetimo Jezusovemu naročilu, kako priti do zveličanja. Jasno nam mora biti, da rešitev ni v moči človeka, tudi ne v privilegijih ali poznanstvih, tudi ne v posesti materialnih dobrin, ampak je zveličanje izključno in samo dar Božjega usmiljenja. Človeku ni mogoče, da bi se sam zveličal, mogoče pa je Bogu, ki človeka rešuje s svojo zastonjsko ljubeznijo.
Kako torej priti do rešenja, do sedeža ob mizi v Božjem kraljestvu? Jezus nam pravi, da je potrebno vstopiti skozi ozka vrata, še več, da si je potrebno prizadevati za vstop skozi ozka vrata. Ko mislimo na Božje usmiljenje, smo najbrž presenečeni, zakaj ozka vrata, če pa je usmiljenje neizmerno. Bolj na mestu bi bila široka in ne ozka vrata. Vendar ta ozka vrata niso zaradi Boga, ampak zaradi nas ljudi, ki smo preobilni. Ne po telesni teži, ampak zaradi zagledanosti v svoj prav, zaradi napuha in sebičnosti, zaradi ponosa, da zmoremo vse sami. Bolj ko smo zagledani v zlagano in namišljeno pravičnost, bolj se nam vrata ožijo in zato je potrebno več napora.
Začetek iskrenega in modrega prizadevanja za vstop skozi ozka vrata pa je in bo ponižnost, ki odpira srce. Z odprtostjo srca se namreč zahrepeni po Bogu in njegovih darovih, po njegovi milosti, ki jo potrebujemo za nenehno osebno prizadevanje. To prizadevanje pomeni, da se znamo soočiti s svojo realnostjo, ki je grešnost, da jo priznamo, jo obžalujemo in se kesamo. Prav v spoznanju in priznanju svojega greha pridemo do spoznanja, kdo je Gospod: On je tisti, ki nas neizmerno ljubi, ki odpušča in odrešuje. (F. Trstenjak)

Gospod nam ponuja toliko priložnosti, da nas reši, da bi lahko vstopili skozi vrata zveličanja. Ta vrata so priložnost, ki je ni dobro zapraviti. Zagrabiti moramo priložnosti zveličanja. Saj bo ob nekem trenutku ‘hišni gospodar vstal in vrata zaprl’, kakor nas na to spominja evangelij. Toda če je Bog dober in nas ima rad, zakaj torej zapre, bo zaprl vrata? Zato ker naše življenje ni video igrica ali telenovela. Naše življenje je nekaj resnega in cilj, ki ga moramo doseči, torej večno zveličanje, je zelo pomemben.
Devico Marijo – Vrata nebeška, prosimo, naj nam pomaga zagrabiti priložnosti, ki nam jih Gospod ponuja, da bi prestopili vrata vere in vstopili na širno pot, ki je pot zveličanja in je sposobna sprejeti vse tiste, ki pustijo, da jih zajame Ljubezen. Ljubezen, ki rešuje, ljubezen, ki je že na zemlji vir blaženosti tistim, ki v krotkosti, potrpežljivosti in pravičnosti pozabljajo nase in se podarjajo za druge.