ZAKRAMENT ODPUŠČANJA

“Blagor krotkim, ker bodo deželo podedovali”
Blagor tistemu, ki je izbral krhkost, dobrohotnost, potrpljenje, ponižnost.   
Blagor tistemu, ki ima veliko srce.                       
Blagor tistemu, ki zavarača nasilje.                       
Blagor tistemu, ki zna odpuščati.

Imam zlobno, preračunljivo srce? Znam pošteno ljubiti predvsem samega sebe, sprejemam samega sebe? Imam potrpljenje s seboj? Znam videti v sebi božje darove? Sem krotak in dober doma z vsemi? Znam brzdati jezik? Imam kakšne posebne, nerazumne zahteve do domačih? Se imam doma navado zahvaliti za tisto, kar prejmem? Ne spoštujem staršev? Sem nasilen v mislih, besedah, dejanjih? Podpiram gibanja priti nasilju? Ustvarjam spore? Trosim zlobo? Znam odpuščati? Ali koga sovražim?

“Blagor lačnim in žejnim pravice, ker bodo nasičeni”

Blagor tistemu, ki hrepeni po svetosti, ki si prizadeva za evangeljsko pristnost, ki se odloča za evangelij brez misli na lagodje in olajšave.
Se zavedam, da je največja človekova težava zvestoba božji volji? Iščem božjo voljo? Vsaj v velikih odločitvah? Se zatekam k molitvi in po nasvet k modrim ljudem, ko je zelo težko razbrati božjo voljo? Sem pozoren na klic k pristnosti, ki jo vidim okrog sebe? Česa globljega manjka mojemu življenju, da bi bilo krščansko, da bi bilo takšno, kakršnega Bog od mene želi? Se borim proti malomeščanskim ali malo krščanskim navadam? Sem pozoren na izbiro prijateljev? Bom dopustil, da pride v mojo hišo zlo? Molim za svetost Cerkve? Prosim Boga za dar svetih duhovnikov?

“Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli”

Imam navado obsojati druge? Imam navado izražati svoje mnenje tudi tedaj, ko je neutemeljeno? Sem nezaupljiv, zloben, ko govorim o dobroti drugih? Popravim slabe sodbe? So ljudje, ki jih vedno slabo ocenim? Se zavedam, da četudi lahko presojam dejanje drugih, ne smem nikoli tehtati njihove odgovornosti in namer? Imam navado ljudem dajati vzdevke? Znam ukazovati svojemu jezuku?