Oznanila za 5. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

VSAK KRISTJAN MORA BITI SOL IN LUČ V SVETU

V starih časih je bila sol edina začimba, ki je dala hrani okus. Brez soli bi bila hrana brez okusa. Jezus pravi: kar je sol za hrano, so kristjani za svet. Kristjani so zato tu, da naredijo svet boljši.
Kot sol smo poklicani, da postanemo učenci, prijateljski in prijazni ter da živimo v miru med seboj. Kot luč smo poklicani, da pokažemo pot. Brez luči se zaletimo drug v drugega in pademo v jarek. Toda luč pravi: »Tu je pot, pojdi po njej; tu je nevarnost, izogni se ji.« Brez luči in soli bi bil svet v zelo slabem stanju, nezanimiv in nemogoče bi bilo živeti v njem. Z lučjo in soljo postaja svet varnejši in boljši. Dolžnost kristjanov je, da naredimo svet boljši. Toda kako naj to naredimo? Na enak način, kot delujeta sol in luč. Najprej se moramo razlikovati od hrane, preden je uporabljena. Če sol izgubi svoj okus, je neuporabna in ne more več narediti razlike. Luč se mora razlikovati od teme, da bi lahko pomagala. Zato pomeni biti sol in luč sveta biti drugačen od sveta. Če verniki nimamo ničesar, kar nas loči od nevernikov, smo kot sol, ki je izgubila slanost in zato ne more povzročiti razlike. In tisto, kar nas loči od neverujočih, ne smejo biti samo oznake in priponke, ki jih nosimo, ampak predvsem življenje, ki ga živimo.
Ljubezen je razpoznavni znak, po katerem lahko ločimo pravega kristjana od lažnega. Nadalje pa sol in luč delujeta tako, da se združita s stvarjo, ki bi jo rada spremenila. Sol ne more spremeniti hrane, razen če ne gre v hrano in jo spremeni od znotraj. Luč ne more pokazati poti, dokler ne sreča teme. Včasih kristjani mislijo, da je prava pot, da se držijo stran od družbe in popularne kulture. Toda če se skrivamo pred resničnostjo naše družbe in našega sveta, se lahko zgodi, da bomo skrili svojo luč pod mernik. Da bi naredili razliko, se moramo zdramiti in se soočiti.
Sol in luč nista namenjeni sami sebi, ampak sta za to, da ju razdajamo drugim preko dobrih del. Tako ‘vaša luč sveti pred ljudmi. Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih’. (E. Mozetič)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

5. februar
5. NEDELJA MED LETOM
sv. Agata, devica in mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Vano, Sašo in starše Šoba
za zdravje v družini Bobonja
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca (obl.) in Marijo Zupan
za + Alojza Golčnika (8. dan)
8.00 Hrastnik: za + Marka Miliča (obl.) ter starše Kozlevčar, Milič in Zorc
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Albina Jančiča (obl.)

Ponedeljek, 6. 2.
sv. Pavel Miki, duhovnik in drugi japonski mučenci
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Jožico Salmič Obrez
za nove duhovniške poklice in stanovitnost poklicanih

Torek, 7. 2.
sv. Nivard, redovnik
18.00 Dol pri Hrastniku: za + Jožeta (obl.) in Tilko Kačič in sorodnike
za + Bernarda Homška (8. dan)
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Eriko Rajh
za + Gelco Jurečić (8. dan)

Sreda, 8. 2.
sv. Hieronim Emilijani, redovni ustanovitelj
8.00 Turje: za + Mirka in Tilko Grešak (obl.) ter Ivana in Justiko Peklar
8.45 Hrastnik: za + Alberta Ravnikarja (obl.)

Četrtek, 9. 2.
sv. Apolonija, devica in mučenka
18.00 Hrastnik: za + Hildo Ocepek
za okrevanje po operaciji
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Cvetko in Cirila Lanišnika
za srečno vožnjo

Petek, 10. 2.
sv. Sholastika, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Blaža Žnidaršiča in Miri Golob

Sobota, 11. 2.
Lurška Mati Božja -svetovni dan bolnikov-
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + iz družin Štrovs in Umek
za + Jožefa Koznika (obl.) ter žive in pok. sorodnike
za + Stjepana Pintariča (obl.)

12. februar
6. NEDELJA MED LETOM
sv. Humbelina, redovnica
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Martina Šmida (obl.) ter družini Polšak in Božič
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Poldeta in Mari Poboljšaj
za zdravje vnuka
8.00 Hrastnik: za + Alojza (obl.) in Milojko Trobiš
10.00 Dol pri Hrastniku: za + starše Hrovat in Jovan ter Marijo Čehovin
za + Mihaela (obl.) in Cecilijo Napret ter starše Marinko
15.00 Retje: za + Zdenko Mrčun

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V prihodnjem tednu so šolske počitnice, zato ni verouka.

V soboto (11. 2.) obhajamo god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Pri večerni sv. maši, v Trbovljah, pri Sv. Martinu, bodo bolniki lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Pol ure pred sv. mašo bo možnost za sv. spoved. Kdor ne more v cerkev lahko zaprosi za obisk duhovnika in prejem zakramentov na domu. Pred prejemom bolniškega maziljenja je prav, da bolniki opravijo sv. spoved in prejmejo sv. obhajilo. Naša dolžnost je, da ostarelim in bolnim poleg telesne priskrbimo tudi duhovno oskrbo. Zakrament bolniškega maziljenja ni le zakrament za umirajoče in ni zakrament, ki bi prinašal smrt. To je zakrament, ki bolniku daje življenje, moč in oporo v bolezni. Danes velika večina ljudi umira brez prejetih zakramentov. Spodbujam vas, da svojim bližnjim omogočite, da se s tega sveta poslovijo spravljeni z Bogom in z ljudmi.

Hrastnik

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku

Hvala vsem, ki ste pomagali pri pospravljanju jaslic. Za čiščenje cerkve in okolice v preteklem tednu se zahvaljujemo vernikom iz Brnice. Za prihodnji teden prosimo vernike iz trga Dola. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.


Kdo lahko prejme zakrament bolniškega maziljenja?
Zakrament bolniškega maziljenja lahko prejme vsak katoličan, ki je v resni bolezni, naj bo ta duhovna ali telesna. Mlad ali star človek, ki hudo zboli ali ga čaka težka operacija, nosečnica, ki ima rizično nosečnost, in mnogi drugi podobni primeri lahko prejmejo ta zakrament. Bolniško maziljenje skupaj s sv. spovedjo sodi med zakramente ozdravljanja. Pri spovedi so nam odpuščeni grehi in je ozdravljena naša duša. Pri bolniškem maziljenju pa je naša prošnja najprej usmerjena na telesno zdravje, vselej s prošnjo, če je to Božja volja za človeka. Bolniško maziljenje lahko človek prejme tudi večkrat, če je njegovo zdravje v resni nevarnosti (npr. če se ponovi rak) ali če se bolezensko stanje človeka spremeni. Ta zakrament je namenjen tudi vsem kristjanom, ki so tako bolni, da bi to utegnilo privesti do smrti. Ne smemo torej čakati, da bi bil bolnik na pragu smrti, ali že mrtev. Ta zakrament lahko prejmejo tudi ostareli, ki jim pod težo let pešajo življenjske moči. (www.si.aleteia.org)


BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13–16 )


Vabimo vas na NIKODEMOVE VEČERE 2023, ki bodo 17. februarja ter 24., 25. in 26. februarja 2023.
Z nami bodo: dr. Jože Možina, br. Luka Modic, Tanja Drnovšek Šuligoj in Gregor Čušin.
Več informacij najdete na plakatu na oglasni deski. Vabljeni!


UPANJE V MOJEM ŽIVLJENJU

Upanje dela moje življenje dragoceno. Upam na dragocen čas, ki mi je podarjen. Upam na dragocena srečanja, ki me čakajo, dokler še živim. Upam, da bo moje življenje dobro potekalo do konca in da bom našel svojo izpolnitev v Bogu. Upam na to, česar ne vidim, česar nobeno oko ni videlo in nobeno uho ni slišalo (prim. 1 Kor 2,9). Upanje, ki presega vse vidno, ima v človeški naravi svojo eksistencialno podlago. Ladislaus Boros, ki je prenesel filozofijo Ernsta Blocha v krščansko duhovnost, piše: »Človeško ‘življenje’ vedno pomeni: predokus nečesa drugega. Pričakovanje v nas ne bo ‘zaspalo’. Človek si izmišlja vedno nove želje. Njegovo bitje ‘se poganja naprej’ k temu, ‘kar še ni prisotno’. V človeku resnično deluje neuničljiv nagon, ki ga žene v smeri ‘dobrega konca’« (Boros, str. 81).
Dobra vaja je, da si ob vseh načrtih, ki jih imamo za življenje, ob vseh pričakovanjih, ki smo jih oblikovali za našo prihodnost, vedno znova predstavljamo: Da, to bi rad storil. To je moje življenje. Toda najpomembnejše šele prihaja. Vsi moji načrti so minljivi. Moje upanje pa se dviga čez vse vidno. Usmerjeno je na nevidno; usmerjeno je na nebesa.
To ni nikakršen beg pred mojim življenjem, ampak mi ravno to daje pogon, da se življenju prepustim brez strahu, da bi lahko šlo kaj narobe. Upanje mi podarja notranjo svobodo, da bom v tem svetu zapustil svojo življenjsko sled, da bom vložil vse moči, da bi živel zavestno in dobro življenje. Istočasno pa mi upanje daje občutek, da to še ni vse. S tega vidika mi upanje odvzema strah pred neuspehom, strah, da ne bi šlo, kot si želim. Upanje me osvobodi mojega racionaliziranja, s katerim se izogibam tveganju.
Ker ni potrebno, da bi moja hrepenenja izpolnilo bodisi moje delo, bodisi moji odnosi, bodisi moje življenjske situacije, se lahko potolažen in z notranjo svobodo prepustim svojim notranjim vzgibom. Ni se mi treba zavarovati, da bi si zagotovil, da bo resnično vse uspelo. Tvegam življenje. In imam trdno upanje, da bo življenje uspelo, četudi bi se v očeh ljudi ponesrečilo. (A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Gelce Jurečić na pokopališču na Dolu pa od pokojnega Bernarda Homška. Molimo za pokoj njunih duš.

Oznanila za 4. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

DOPOLNJEVANJE SEDANJOSTI IN VEČNOSTI
Iz odlomka o blagrih razberemo, da bo na zemlji v odnosih med ljudmi vedno kaj narobe. Vedno bodo med nami ubogi, žalostni, lačni in žejni pravice ali kako drugače zapostavljeni.
Razberemo tudi, da Bog do vsega tega ni brezčuten. Vse hudo, ki se dogaja, vidi in spremlja. Obljublja, da bo ob svojem času vse spremenil v blagor. Deloma izpolnjuje to obljubo že na tem svetu z blagrom mirne vesti. Glavni blagor pa čaka pravične takrat, ko bodo preizkušnjo prestali. Kakor čaka marljivega učenca ob koncu leta lepo spričevalo ali prizadevnega kmeta v jeseni obilen pridelek.
Jezusov govor o blagrih nam je tudi opomin: Glej, da ne boš kriv tuje žalosti, da ne bo zaradi tvoje sebičnosti ali malomarnosti kdo lačen in žejen pravice, preganjan, lažno obdolžen!
Govor o blagrih nam je tudi spodbuda,. Če je rečeno, da bo na svetu vedno kaj narobe, to ne pomeni, da tako mora ostati in da se ne bi dalo česa spremeniti. Ni nam dovoljeno predati se v usodo ali malodušno vzdihovati. Kjer vlada nasilje, smo ga dolžni preprečevati; kjer se šopiri trdosrčnost, smo dolžni opozarjati na usmiljenje; kjer se vsiljujeta umazanija in prostaštvo, moramo naglašati čistost in dostojnost; kjer so strasti razburkane, jih moramo miriti; kjer so ljudje lačni in žejni pravice, moramo lakoto tešiti in žejo gasiti. To je »filozofija« vernih ljudi. V te vrste »filozofijo« se moramo vključevati. Četudi nas bo zaradi tega kdo zapostavljal, preganjal, nam očital, da se vmešavamo v njegovo področje, o nas lažnivo govoril ali nam kako drugače nagajal. Če bomo tiho, ko je treba spregovoriti, in če se bomo izmikali, ko je treba ukrepati, se utegne zgoditi, da se nam obljubljeni blagor spremeni v gorje.
V Jezusovih izrekih o blagrih se tako dopolnjujeta sedanjost in večnost. Ne gre zanašati se na to, da bomo blagre uživali šele v onostranstvu: že tu jih moramo uresničevati. Obenem pa dobro vemo, da nas njihovo polno uresničenje čaka nekje drugje. (Beseda da besedo)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

29. januar
4. NEDELJA MED LETOM
sv. Konstancij, škof
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ano (obl.) in Jura Živkoviča
za + Ivana Vnuka (8. dan)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca Potiska ml.
za + iz družine Murn in Bricl
8.00 Hrastnik: za + Romana Brečka ter žive in pok. sorodnike
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Ivana Kneza (obl.) in Antona Mlakarja

Ponedeljek, 30. 1.
sv. Peter Bolgarski, menih
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Blaža Žnidaršiča in Miri Golob
za + Vahida Zukanovića

Torek, 31. 1.
sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
18.00 Dol pri Hrastniku: za + Antona in Marijo Grešak
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za zdravje v družini Špitalar
za žive in + iz družin Grabnar, Šmid in Filač

Sreda, 1. 2.
sv. Brigita Irska, opatinja
8.00 Dol pri Hrastniku: za + Janka (obl.) in Vido Mihevc, Roka Gučka in sorodnike
8.00 Hrastnik: za duše v vicah

Četrtek, 2. 2.
Jezusovo darovanje – svečnica
17.00 Dol pri Hrastniku: za + Franca in Olimpijo Hribšek ter Igorja Kraševca
18.00 Hrastnik: za + Hildo Ocepek (30. dan)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Štefko Štrovs (30. dan)
za + Franca Zupančiča (obl.)
za + iz družin Kahne in Romih

Petek, 3. 2.
sv. Blaž, škof in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Martin: po namenu

Sobota, 4. 2.
sv. Oskar, škof
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Leopolda in Marjetko Hočevar (obl.)
za + iz družine Grošelj

5. februar
5. NEDELJA MED LETOM
sv. Agata, devica in mučenka
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Vano, Sašo in starše Šoba
za zdravje v družini Bobonja
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca (obl.) in Marijo Zupan
za + Alojza Golčnika (8. dan)
8.00 Hrastnik: za + Marka Miliča (obl.) ter starše Kozlevčar, Milič in Zorc
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Albina Jančiča (obl.)

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

V preteklem tednu je na vseslovenski ravni potekal 15. Svetopisemski maraton. Tudi v naših štirih župnijah smo se pridružili branju Svetega pisma.
Župnija Trbovlje – sv. Marija: 5 bralcev je bralo Prvo in Drugo knjigo Makabejcev.
Župnija Dol pri Hrastniku: 9 bralcev je bralo Knjigo pregovorov.
Župnija Hrastnik: 9 bralcev je bralo Jobovo knjigo.
Župnija Trbovlje – sv. Martin: 26 bralcev je bralo Sirahovo knjigo.
Na slovenskem Svetopisemskem maratomu (prenos po ZOOM-u in YOUTUBE-u) je sodelovalo 30 bralcev iz vseh štirih župnij.
Hvala vsem bralcem, ki ste sodelovali z branjem Svetega pisma, organizatorjem in vsem, ki ste prisluhnili Božji besedi. Lepo vabljeni tudi prihodnje leto.

Hrastnik
Starši vseh veroučencev ste vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek (2. 2.) po večerni sv. maši v zakristiji.

Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v četrtek po sv. maši.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice v preteklem tednu se zahvaljujemo vernikom iz Marnega. Za prihodnji teden prosimo vernike iz Brnice. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.


Čeprav nisi pridigar, lahko vselej pridigaš – s svojim zgledom.
sv. Janez Bosko

Nihče ni po naravi tako dober, da bi ga grešne navade ne izpridile.
Ni pa tudi narave tako uporne, ki bi se z Božjo milostjo in trudom in prizadevanjem ne dala ukrotiti in premagati.
sv. Frančišek Saleški


BESEDA ŽIVEGA BOGA
»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« (Mt 5,3–12)

»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.« (Mt 5,3)

Ubogi v duhu niso brezdomci, brezposelni ali ljudje, ki nimajo zaposlitve, primerne svoji izobrazbi, ljudje z začasno zaposlitvijo, ljudje, ki si ne morejo privoščiti kosila in še večerje, ljudje, ki imajo mnogo nižji standard od povprečnega, ljudje, ki ne morejo privoščiti ne sebi ne svoji družini dobrin, ki so nujno potrebne za mirno in dostojno življenje.
Zamenjevanje ubogih v duhu z ubogimi v socialnem pomenu je neredko spravljalo kristjane v nepravičen in napačen položaj.
»Blagor vam, ki ste revni tu na zemlji,« so govorili nekateri kristjani, tudi duhovniki in redovnice, v ne tako zelo oddaljeni preteklosti, »ker boste srečni v nebesih. Mi pa, ki smo premožni, kdo ve, koliko bomo morali trpeti.«
Ubogi v duhu so tisti, ki se svobodno odločijo, da ne bodo sužnji svojega bogastva, naj bo večje ali manjše, in da ga bodo uporabljali v dobro vseh.
»Ubogi v duhu« je izbira, ki rešuje.
Revščina je krivica, ki uničuje človekovo dostojanstvo.
Proti revščini se je treba boriti, zato da bo vsak, moški in ženska, lahko izbral uboštvo v duhu.
Revščino, in to revščino vseh vrst, lahko premagajo samo ubogi v duhu. (T. Lasconi, 365+ 1 dan s Teboj)


YOUCAT – katekizem za mlade
Zakaj si Bog daje ime?

Bog si daje ime, ker želi, da bi ga nagovarjali. (KKC 203–213, 230–231)

Bog noče ostati inkognito. Noče, da bi ga častili le kot ‘višje bitje’, ki ga čutimo ali slutimo. Bog bi rad bil poznan in želi, da bi ga klicali kot resničnega in dejavnega. V gorečem trnovem grmu izda Bog Mojzesu svoje ime: JHWH (2 Mz 3,14). Bog prisluhne svojemu ljudstvu, vendar pa ostane skriti Bog, navzoča skrivnost. Iz spoštovanja do Boga v Izraelu niso izgovarjali (in ne izgovarjajo) Božjega imena in ga nadomestijo z naslovom Adonai (Gospod). Prav to besedo uporablja Nova zaveza, ko poveličuje Jezusa kot pravega Boga: »Jezus je Gospod!« (Rim 10,9).

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojnega Alojza Golčnika in Tončke Rus, na pokopališču na Dolu pa od pokojnega Antona Pušnika. Molimo za pokoj njihovih duš.

Oznanila za 3. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

»SPREOBRNITE SE, PRIBLIŽALO SE JE NEBEŠKO KRALJESTVO«

Jezusova prednostna naloga je oznanjevanje. Jezus je v skladu z izvirnim pomenom besede predstavljen v drži glasnika, ki razglaša nekaj novega, ki posreduje prvo oznanilo. Jezus ni tako kot Krstnik “glas vpijočega v puščavi”, ampak je pravi glasnik, ki prinaša sporočilo tja, kjer so ljudje. Tam si išče poslušalcev in nekega dne bo rekel svojim učencem, naj gredo, danes pa to govori nam.
Oznanilo je isto, kot ga je oznanjal Krstnik, ki pa se je omejil na spreobrnite se in torej na predstavljanje kraljestva kot prihoda za dokončno sodbo. Tudi Jezus začenja s “Spreobrnite se!”, z besedo, ki je zelo globoka. Njen temeljni pomen je obrniti se naokrog, obrniti se nazaj, ker pot, po kateri hodijo, vodi daleč od kraljestva. Kraljestvo se je približalo, je tukaj, vendar ni tam, kamor gredo. Zato se morajo spreobrniti, se obrniti, če ga hočejo srečati, videti, narediti za svojega.
Kaj pa je to nebeško ali Božje kraljestvo? Beseda nebesa je Judom služila, da so se izognili izgovarjanju Božjega imena. Zaradi tega je bila ljuba Mateju, ki dobro ve, da je pridevnik nebeško ali Božje subjektni atribut in da je torej pomen celotnega izraza isti kot Bog kraljuje. To je dogodek, ki se v Jezusovem oznanjevanju samo ne približuje, ampak se je približal, je tukaj. Tam namreč, kjer je nekdo, ki izpolnjuje Božjo voljo, ki izpolnjuje vso pravičnost, tam je navzoče “Božje kraljestvo”. No, takšen je Jezus. Spreobrniti se torej pomeni srečati se z njim, sprejeti ga in vstopiti v občestvo z njim.
Vendar je sedaj potrebna primerjava med Jezusovim in Krstnikovim oznanilom. Jezus kraljestva ne vidi samo kot dogodek, ki sodi človeka, ampak kot zelo pozitivno in osvobajajočo resničnost. Kraljestvo ni samo dogodek, ampak je tudi dar, dediščina, nekaj, kar mora človek iskati z vsemi svojimi močmi, ker gre za največjo dobrino. Z Jezusom je kraljestvo resničnost, ki se je približala, je tukaj, vendar pa še vedno ostaja cilj, ki ga je treba doseči. (M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

MAŠNI NAMENI ŽUPNIJ Trbovlje – sv. Martin, Trbovlje – sv. Marija, Hrastnik in Dol pri Hrastniku

22. januar
3. NEDELJA MED LETOM, NEDELJA BOŽJE BESEDE
sv. Vincencij, diakon in mučenec
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Jožico Salmič Obrez
za + Ivana in Kristjana Marodi
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + iz družin Durnik, Granda in Špik
za + Jožeta Serdinška (obl.) in za zdravje
8.00 Hrastnik: za + Štefanijo in Franca Lamovška
10.00 Dol pri Hrastniku: papežu Janezu Pavlu II. v priprošnjo in za + Franca Ornika
za + Ivana Vnuka (8. dan)

Ponedeljek, 23. 1.
sv. Henrik Suzo, dominikanec
19.00 Trbovlje – sv. Marija: za + Mirka Cestnika (30. dan)
za + Aleksandra Doberška (8. dan)
za + Vinka Cenclja (8. dan)

Torek, 24. 1.
sv. Frančišek Saleški, škof in cerkveni učitelj
18.00 Dol pri Hrastniku: za + Frančiško Jerše in župnika Franca Ornika
18.40 Trbovlje – sv. Marija: molitev večernic
19.00 za + Barico Pintarič (obl.)
za + iz družin Gotal, Pintarič in Bola (obl.)
za + Jožo in Janeza Forte

Sreda, 25. 1.
spreobrnitev apostola Pavla
8.00 Turje: za + Igorja Pirnaverja ter Martina in Marijo Završnik
8.00 Hrastnik: za + Bineta Ločičnika

Četrtek, 26. 1.
sv. Timotej in Tit, škofa
18.00 Hrastnik: za + Ladota Uriglja (obl.)
18.30 Trbovlje – sv. Martin: molitev pred Najsvetejšim (možna sv. spoved)
19.00 za + Ivana Pangeršiča (obl.)
za + Marjana Drobeža

Petek, 27. 1.
sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
8.00 Trbovlje – sv. Martin: za zdravnike in zdravstveno osebje
za + Rada Demšarja

Sobota, 28. 1.
sv. Tomaž Akvinski, duhovnik in cerkveni učitelj
19.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Ivano Podbregar
za + družino Bevc, za zdravje nečaka in nečakinje ter za Marijino varstvo

29. januar
4. NEDELJA MED LETOM
sv. Julijan, spokornik
8.00 Trbovlje – sv. Marija: za žive in rajne župljane
za + Ano (obl.) in Jura Živkoviča
za + Ivana Vnuka (8. dan)
10.00 Trbovlje – sv. Martin: za + Franca Potiska ml.
za + iz družine Murn in Bricl
8.00 Hrastnik: za + Romana Brečka ter žive in pok. sorodnike
10.00 Dol pri Hrastniku: za + Ivana Kneza (obl.) in Antona Mlakarja

Kjer je za isti termin oznanjenih več mašnih namenov, so darovi za ostale namene oddani duhovniku, ki mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

Kdor bi do svečnice (2. februarja) še želel prejeti blagoslov doma in družine, naj to sporoči v zakristiji.

Veroučenci ste lepo vabljeni, da v cerkev k jaslicam ali k verouku prinesete svoje darove, ki ste jih zbirali v adventni akciji »Otroci za otroke«.

V četrtek (26. 1.) bo ob 19.45 v učilnici pri Sv. Martinu srečanje biblične skupine. Vabljeni.

V tednu po nedelji svetega pisma bo potekal že 15. vseslovenski svetopisemski maraton, ki se mu bomo pridružili tudi v naših župnijah. Namen svetopisemskega maratona je, da bi se kar najbolj povezali z Božjo besedo, da bi nam ta postajala čedalje bolj domača, da bi jo radi prebirali, premišljevali in tudi po njej živeli. V ta namen se na vseslovenskem maratonu, ki bo letos potekal pod geslom »Le pogum, vstani« (Mr 10,49), Sveto pismo bere ves teden nepretrgoma dan in noč. Mali svetopisemski maratoni, kakršni bodo tudi naši župnijski, pa izgledajo tako, da se Sveto pismo nepretrgamo bere nekaj časa. Po naših župnijah bodo branja potekala pri ambonu župnijskih cerkva po večernih svetih mašah in sicer:
Trbovlje – sv. Marija, ponedeljek, 23. 1., od 19.30 do 21.30.
Dol pri Hrastniku, torek, 24. 1., od 18.30 do 20.00.
Hrastnik, četrtek, 26. 1., od 18.30 do 20.00.
Trbovlje – sv. Martin, sobota, 28. 1., od 19.30 do 23.00.
Vsi res lepo povabljeni, da skupaj kot velika družina prebiramo Božjo besedo!

Hrastnik
Molitvena skupina »Otroci Brezmadežne« vabi k molitveni uri, ki bo v sredo, 25. 1., po jutranji sv. maši.

Dol pri Hrastniku
Za čiščenje cerkve in okolice se zahvaljujemo vernikom iz Brdc. Za prihodnji teden prosimo vernike iz Marnega. Hvala za vašo skrb za urejenost župnijske cerkve.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero;
bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim.
In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedêjem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in onadva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim. (Mt 4,18–22)

Da je branje Svetega pisma koristno za oblikovanje zrele osebnosti, je mnogim lažje reči, kot pa postati redni bralec. Da bi lahko to postali, vam lahko pomagajo te vzpodbude:

1. Odločite se! Ne prižgite TV, dokler niste prebrali določenega odlomka iz Svetega pisma. Gre za odločitev, da je Božja beseda pomembnejša od nadaljevanke. Ali pa se odločite, da boste nekaj prebrali vsako jutro, preden odidete v službo, ali pa preden ležete k večernemu počitku. Naredite branje Božje besede za prioriteto.
2. Kvaliteti branja dajte prednost; ne količini (dolžini). Kot v športu, tudi tu velja, da je boljše malo in »kvalitetno« kakor pa nič.
3. Boljše je, da poslušate, kot da berete. Na razpolago so številne tehnologije. Izberite eno izmed njih.
4. Pridobite si novo navado, ki bo čut za Božjo besedo v vas še poglobila. Če ste brali zjutraj, poskusite to prenesti na večer, ali obratno.
5. Menjajte kraj branja. Poskusite na klopi v parku ali med pavzo v službi, morda pri zajtrku, pri jutranji ali popoldanski kavi …
6. Izberite načrt branja. Nekatere reči lahko izpeljemo, če imamo družbo. Izberite si prijatelja, kot družina sedite skupaj, vprašajte sozakonca ali se pridružite skupini, ki bo brala Sveto pismo skupaj.
7. Imejte vedno v torbi ali v žepu »žepno« izdajo Svetega pisma. V trenutkih čakanja na to ali ono ne izvlecite telefona, da bi brskali za novicami; odločite se, da boste prebrali nekaj vrstic iz Svetega pisma. Če že vzamete v roko telefon, izberite aplikacijo z Božjo besedo.
8. Naučite se na pamet kakšen stavek. Postanite z njim domači. Premišljujte o njem, da zaživi v vas. Napišite si ga. Poglejte ga v kaki drugi izdaji. Potem pa še kakšnega …
9. Če ste oče ali mati, postanite otrokom zgled druženja s Svetim pismom. Berite ga v pričo njih. Potem jih povabite – in postali boste »družinski biblični krožek«.
10. Vztrajajte! Ne izogibajte se težje razumljivim knjigam Svetega pisma. Ne zanemarjajte tistih delov, ki ste jih že mnogokrat prebrali; vsakič vam bo dal novi zagon za dosego cilja.

V preteklem tednu smo se na pokopališču v Gabrskem poslovili od pokojne Nade Medvešček, Aleksandra Doberška, Simone Špitalar, Marije Vinter in Vinka Cenclja, na pokopališču na Dolu pa od pokojnega Ivana Vnuka in Katarine Kuhar. Molimo za pokoj njihovih duš.