Cerkev sv. Jurija nekdaj…
…in danes, 2024.
Cerkev je bila zgrajena leta 1520, na kar nas je opozarjala letnica nad glavnim vhodom na zahodni strani (preklada baročnega portala, ERECTA A.1520.P.) ter arhitekturna osnova cerkve. Do leta 1770 je pripadala župniji Radeče, potem pa Župniji Dol. Stavba obsega ladjo, tristrano zaključen prezbiterij z zvonikom na severni steni in zakristijo na jugu. Ob severni steni ladje je prizidana kapela sv. Križa. Zunanjščina ima baročno podobo, notranje stene členijo pilastri, ki prehajajo preko profiliranega venca v banjasti obok s sosvodnicami. Pretežni del oltarne opreme je iz prve polovice 18.stoletja: veliki glavni oltar je posvečen zavetniku cerkve sv. Juriju, na levi je oltar Žalostne matere Božje (domnevno delo Janeza Gregorja Božiča, l. 1710 – 1724) ter desno oltar posvečen sv. Mateju evangelistu (v zasnovi iz 17. stoletja – domnevno iz l.1673). Vsi trije oltarji imajo bogate baročne sestavine (plastike in ornamentike), a so bili v 19.stoletju temeljito predelani. Kapelo sv. Križa ob severni steni krasi oltarna kulisa iz 19. stoletja z večjim križem na sredi. Kipi, ki stojijo vrh kulise so iz kapele sv. Ahacija, ki je stala nekdaj v bližini cerkve.
Glavni oltar sv. Jurija, foto MH, 2023
Levi stranski oltar Žalostne matere Božje, foto MH, 2022
Desni stranski oltar apostola in evangelista sv. Mateja, foto MH, 2022
Oltar v kapeli sv. Križa, foto MH, 2022
Kvalitetne so tudi poslikane orgle iz leta 1831; na levi je naslikan angel, ki piha v rog, v sredini je sv. Cecilija, ki igra na orgle in na desni strani kralj David s harfo.
Pogled na kor, foto MH, 2022
Nekateri pomembnejši dogodki: Leta 1708 je baron Karel Wintershofen daroval cerkvi vso zemljo okrog cerkve (tam kjer ta danes stoji) in postavil hlev ter mežnarijo. Leta 1871 so iz Ljubljane dobili nov veliki zvon (od g. Samasse). Leta 1891 so popravili in razširili mežnarijo. Med drugo svetovno vojno so jim odvzeli bronaste zvonove (za potrebe vojne industrije). Cerkev sv. Jurija predstavlja kvaliteten primer »raščene« arhitekture. Je tipična gorska podružnica z izjemno lego vrh razglednega griča. Obzidje cerkve je precej devalvirano. Cerkev je bila leta 2006 razglašena kot kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni vestnik Zasavja, št. 5/06, z dne 31.3.2006), zaveden pod ev. Št. RNKD št. 2947. Lastnik cerkve je Župnija sv. Jakoba, Trg borcev NOB 3, 1431 Dol pri Hrastniku.
Viri:
- Janko Orožen: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. Občinski ljudski odbor v Trbovljah, Trbovlje, 1958.
- Upravna enota Hrastnik, Umetnostna topografija Slovenije, Ljubljana 2013.
- 100 let župnijske cerkve sv. Jakoba na Dolu pri Hrastniku, Franc Ornik, Dol 2009.
- Odlok o razglasitvi cerkve župnije sv. Jakoba na Dolu pri Hrastniku in cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku za kulturne spomenike lokalnega pomena. Uradni vestnik Zasavja št. 5, dne 31. 3. 2006.
- Kronika Župnije sv. Jakoba in župnije Kristusa Kralja v Hrastniku, 2009.
Ostali viri: župnik Franc Ornik, osebno, župnija sv. Jakoba Dol pri Hrastniku in župnija Kristusa Kralja Hrastnik, 2009.
Iz zgoraj navedenih virov izbral, priredil in uredil: M. Hild, oblikovanje: B. Smodiš, l. 2024