»Samo eden je srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus.« (1 Tim 2, 5)

NE MORETE SLUŽITI BOGU IN MAMONU (Lk 16, 13)

Mamon pomeni v svetopisemskem pomenu pohlep po bogastvu, hkrati pa mamon pomeni tudi lažni Bog. Pravzaprav lahko rečemo, da je mamon vse tisto, kar nam pomeni več kot Bog. Če smo iskreni, lahko marsikdaj ugotovimo, da Bog v našem življenju ne zavzema vedno prvega mesta. Zaskrbljenost, ki nas spremlja iz dneva v dan, je znamenje nezaupanja v Boga. Kristjani bi lahko  v središče življenja, namesto skrbi za materialne stvari, umestili zahvalo Bogu, za vsak trenutek, ki nam ga podarja. Niti trenutka v življenju si namreč nismo sami prislužili, ampak je vsak trenutek in vse, kar prejemamo Božja zasluga. Pri tem pa je vedno znova na preizkušnji naša vera, kajti vprašanje je, če se tega resnično zavedamo in  če res verujemo, da je Bog tisti, ki bdi nad našim življenjem. V zadnjih desetletjih se je zahodni svet izčrpal od hlepenja po materialnem bogastvu.  Ob tem se postavlja vprašanje, kje smo kristjani? Po eni strani bi radi, da bi v evropski ustavi omenjali evropske krščanske korenine, po drugi strani pa s svojim življenjem nič ne kažemo, da smo krščanski. Imamo toliko poguma, da se bomo naposled le zbudili iz verskega spanja?