Duhovna misel za 32. nedeljo med letom – Martinovo

»Gospod naj vodi vaša srca, da boste ljubili Boga in stanovitno pričakovali Kristusa.« (2 Tes 2, 5)

2013_46

http://www.picstopin.com/1169/ausmalbild-sankt-martin
»BOG PA NI BOG MRTVIH, AMPAK ŽIVIH.« (Lk 20, 38)

Nemški filozof, iz druge polovice 19. stoletja, Friedrich Nietzsche je v svetu pustil pečat z znamenito izjavo »Bog je mrtev«. Tisti, ki verujemo v obstoj Boga, se na prvi pogled z njegovo izjavo ne moremo strinjati. Če pa nanjo gledamo iz vidika človeka, ki je svobodno bitje, lahko v tej izjavi najdemo veliko resničnost. Zakaj? Človek lahko svobodno izbira ali bo vzpostavil in gojil odnos z Bogom ali pa ga ne bo. Če se odloči, da bo v življenju deloval zgolj iz lastnih moči in prizadevanj, potem Bog v življenju takega človeka  ne more ničesar narediti, saj je zavezan k spoštovanju človekove volje. Če pa Bog nima dostopa v človekovo življenje, potem je za takšnega človeka Bog mrtev. Bog je lahko mrtev tudi za tiste, ki govorijo, da vanj verujejo, vendar pa ga priznavajo zgolj na načelni ravni, z ustnicami, nimajo pa z njim molitvenega odnosa. Med temi se lahko znajdemo tudi kristjani, če zgolj ostajamo na ravni ritualov in tradicionalnih navad, ki nimajo nobene zveze z vero. Bog je za nas živ, samo če je v nas življenje. Če pa v nas ni veselja do življenja in veselja do Božjega kraljestva, je Bog mrtev tudi za nas.