Duhovna misel za 7. velikonočno nedeljo

»Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!.« (Apd 7, 56)

2013_20

AMEN, PRIDI, GOSPOD JEZUS (Raz 22, 20)

»Amen, pridi, Gospod Jezus! Milost Gospoda Jezusa naj bo z vsemi!« (Raz 22, 21-22) To so zadnje besede, ki so zapisane v Svetem pismu. Na te besede) nas spominja tudi obhajilna pesem »Pridi, ljubi Jezus«. Takrat, ko ga prejemamo v svetem obhajilu, smo že prestavljeni v nebeško kraljestvo, saj je v nas isti Jezus, ki) nas bo pričakal tudi ob vesoljni sodbi ob koncu časov. Danes pet veroučencev prvič pristopa k svetemu obhajilu, kar pomeni, da bo Gospod Jezus v vsej polnosti prišel v njihova srca. Če bodo otroci v nas starejših, ki že več let okušamo Gospodovo navzočnost, začutili, da s hrepenenjem pristopamo h Gospodovi mizi, potem bodo tudi oni želeli hrepeneti po Gospodovi navzočnosti in Njegovem delovanju v njihovih življenjih. Pristopanje k svetemu obhajilu se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od smrtnega trenutka, ko bomo dokončno prišli v Gospodov objem. Kakor je Gospod navzoč v našem zemeljskem življenju, tako bo navzoč tudi v našem življenju po smrti. Če bomo s svojim življenjem pričevali, da Gospod res živi, potem bodo tudi naši prvoobhajanci hrepeneli po življenju z Gospodom; bodisi na tem svetu bodisi v večnosti.