Predstavljamo znamenja v župniji Trbovlje. Diplomska naloga Mihael Hild, Potopisni opis svetih znamenj v župniji Sv. Martin v Trbovljah

Papeževa kapela: Kapela Sv. križa
Stoji na robu gozda v križišču cest Trbovlje – Svine – Sv. Katarina, na področju, ki mu domačini pravijo tudi Muzga. Kapeli zato nekateri krajani rečejo tudi »kapela v Muzgi«. Kapela je bila postavljena sredi 19. stoletja. Izdelali so jo domačini Ostenšek (Ostenschek), Žafran (Saffran) in Papež (Papesch). Namen postavitve ni znan. Blagoslovil pa jo je župnik Jožef Hašnik leta 1856. (prim., Kronika župnije sv. Martina, prva knjiga 1850-2004, poglavje ‘Kapellen und Kreutze’, leto 1856, brez oznake strani; Priloga: 10.2.).  Kasneje je bila kapela večkrat obnovljena, zadnjič leta 1995. Sedanji lastniki kapele so Slapšakovi, Ostenk št. 18, ki kapelo tudi redno krasijo in vzdržujejo. Pri kapeli je občasno v maju šmarnična pobožnost. Je kapelica zaprtega tipa. S čela je odprta s široko pa precej nizko vstopno nišo (165 cm). Zgoraj polkrožno zaključena vhodna odprtina je v celoti zaprta s kovanimi vrati. V notranjosti je na preprosti kamniti oltarni polici prostor za rože in sveče. Na steni visi leseno razpelo s križanim Jezusom velikosti 104 x 48 cm. Na razpelu je 50 cm velik korpus križanega Jezusa. Križ v kapeli je novejšega datuma, saj so kapelo v preteklosti večkrat oskrunili in odtujili svete podobe. Okolica kapele je od zadnje prenove lepo urejena in je tlakovana s pohorskim lomljencem. Zadaj za kapelo je izdelan nizek ločilni oporni zid iz kamna, tako da je zadnja stran ločena od brežine in zemlja ne vlaži več kot se je to dogajalo v preteklosti. Streha je dvokapnica, brez žlebov, pokrita je z opečno kritino. V treh fasadah so nakazani poudarjeni vogalni stebri, lizene (na vsaki fasadi po dva, ki sta od drugih za nekaj cm ločena – nespojena). Enako je reliefno močno poudarjen segmentni lok in s strešnim zaključkom spojen venčni zidec. Nad vhodom v kapelo je v trikotnem čelu fasade napis IHS. Kapela je evidentirana kot sakralna kulturna dediščina pod EŠD št. 20790.

Šporinova kapela: Srce Jezusovo na sv. Katarini ( Marija z Jezusom)
Stoji na levi strani tik ob cesti na Sv. Katarino. Lastnik je Miran Fabjan, Čeče št. 1. Zgrajena okoli l. 1926, obnovljena 1991 in blagoslovljena na nedeljo Srca Jezusovega. V kapeli sta na zadnji steni sliki Brezmadežnega srca Marijinega in Srca Jezusovega ter slika Marijinega brezmadežnega srca. Na polici iz marmorja stoji novejši kipec Marije z Jezusom v naročju, vaza z rožami in po ena ali dve sveči. Kapela je zaprtega tipa. Kapela je skoraj kvadratnega prereza, širine 210 in dolžine 190 cm. Višina kapele od tlaka do slemena je 390 cm. Vhod je skozi lesena zgoraj polkrožno zaključena in zastekljena vrata dim. 90/235 cm. Stranski fasadi predirata polkrožno zaključeni in zastekljeni okenski odprtini dim. 50/125 cm. Streha je dvokapnica, pokrita z opeko. Meteorne vode so preko žlebov in verig speljane v drenažna jaška ob kapelici. Kapela je svetlo rumeno obarvana, vogali, segmentni loki in venčni zidec so reliefno poudarjeni in obarvani belo. Kubus kapele stoji na nekoliko širšem podstavku, ki je zgoraj zaključen z močno poudarjenim venčnim zidcem, ki oklepa celotno stavbo. V trikotnem čelu je poglobljeno v fasado izdelan latinski križ. Poseben čar fasadi dajejo šivani vogali. Vhod, stopnice in tlak v kapeli je obdelano s pohorskim lomljencem in se lepo sklada s celotno zunanjo ureditvijo okolice hiše.
Do leta 1922 sta bila na domačiji Janez in Marija Šporin, Janez sam do l. 1933; to sta najverjetnejša graditelja te kapelice. (prim., Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, str. 573.) Po pripovedovanju sedanjega lastnika, so prvotni kip Srca Jezusovega neznanci poškodovali, tako sta v kapeli od prvotne opreme ostali le omenjeni sliki; Marijin kip z Jezusom je novejšega datuma, za kapelo ga je ob zadnji obnovi l. 1991 daroval takratni župnik Franc Mlakar. (prim., Miran Fabjan, ustni vir, april 2012.).
Kapela je bila pred leti temeljito zidarsko obnovljena in fasada sveže novo obarvana (leta 2011) in je danes resnično v ponos krajanom in mimoidočim.