»Moja hiša se bo imenovala hiša molitve.« (Iz 56,7)

http://ostrov-preobr.cerkov.ru/2014/06/13/plody-sxozhdeniya-svyatogo-duxa

»ŽELEL BI BITI SAM PREKLET…« (Rim 9,3)

Pavlove besede »želel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa v prid svojim bratom« (Rim 9,3), so ene najbolj drznih besed, ki so zapisane v Svetem pismu. Že od malih nog so nas vzgajali v prepričanju, da je naš končni cilj priti v nebesa in, da si je treba za ta cilj prizadevati z vsemi sredstvi. Apostol Pavel pa z zgornjimi besedami postavlja naše prepričanje na glavo. Njemu ni cilj lastno zveličanje, ampak zveličanje drugih. Za ceno zveličanja drugih je pripravljen iti tudi v pekel, kar pomeni, da je njegova ljubezen do sočloveka tako močna, da ni pripravljen izgubiti samo zemeljskega življenja, ampak celo večno življenje. Pavlova drznost je verjetno v popolnem nasprotju z našim strahom pred prihodnostjo in tudi s strahom, kaj bo z nami po smrti. Jasno je, da nekdo, ki z vsem srcem želi svojemu bližnjemu dobro, ne more biti zavržen od Boga, kajti biti poln ljubezni pomeni večno živeti. Vprašanje pa je, če imamo kristjani današnjega časa dovolj ljubezni do bližnjega, ki bi nas pripeljala v večno življenje. Skrb za lastno zveličanje ni dovolj, ampak je potrebno v središče življenja umestiti ljubečo skrb za brate in sestre v Jezusu Kristusu.