»Dobro je, Gospod, da te slavimo, da prepevamo tvojemu imenu, Najvišji« (Ps 92,2).

http://www.jw.org/sl/publikacije/knjige/jezus/delovanje-po-galileji/poucuje-na-poti

»HODIMO V VERI IN NE V GLEDANJU« (2 Kor 5,7)

Človekova slabotna narava se kaže tudi v tem, da bi človek rad občutil gotovost. Tudi na verskem področju želi svojo vero podkrepiti z materialnimi dokazi, kar se kaže po stremljenju po izrednih dogodkih, med katerimi so tudi domnevna prikazovanja bodisi Jezusa Kristusa bodisi Marije ali kakšnega drugega svetnika, ki je že prestopil prag večnosti. Apostol Pavel govori, da »hodimo v veri in ne v gledanju« (2 Kor 5,7). Če človek doživi Božje razodetje z videnjem, potem pri tem ne moremo govoriti o veri, ampak o gledanju. Zdi se, da kristjani porabljamo preveč časa za reševanje vprašanj o raznih prikazovanjih, saj to v ničemer ne spremeni bistva našega verovanja, ki je odrešenje po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Hipotetično gledano, tudi če bi se nam npr. Jezus vsak dan prikazal tako, da bi ga lahko fizično videli, to prikazanje ne bi bilo večje od evharističnega čudeža, ko kruh in vino postaneta telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ne prehitevajmo časa, ampak počakajmo na smrt, ko bo za nas nastopil konec časov. Takrat bo podlaga vere iz našega zemeljskega življenja omogočila gledanje Gospoda iz obličja v obličje.