»Da se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov poslanec« (2 Kor 12,7)

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/17.03.2013-1

HČI, TVOJA VERA TE JE REŠILA (Mr 5,34)

Večina ljudi, ob imenu Jezus, najprej pomisli na njegove čudeže. Res je, da je Jezus v času svojega javnega delovanja delal tudi čudeže ali kot jim še drugače rečemo, znamenja. Znamenja pa v prvi vrsti ni delal zato, da bi ljudem olajšal življenje, ampak zato, da bi se začeli spraševati o njegovem pravem poslanstvu. Ko je delal čudeže, jih tudi ni delal kar tako, ampak jih je delal na podlagi predhodne vere posameznikov ali skupine ljudi, katerim so bili čudeži namenjeni. Tudi v primeru žene, ki je trpela za krvavitvijo, je bolj kot njena ozdravitev, pomembna njena vera. Jezus ji ne reče »jaz sem te rešil«, ampak »tvoja vera te je rešila« (Mr 5,34). Tudi Jezusovo vstajenje, ki je njegov najpomembnejši čudež, in ki zamegli vse ostale čudeže, nima nobenega pomena, če vanj ne verujemo. Zato je v našem življenju bistvenega pomena, da se vsak dan sprašujemo po naši veri. Vsakdanja vpetost v vpeljane krščanske navade nas lahko oddalji od nenehnega spraševanja o veri oz. pripadnosti Bogu. V počitniških dneh, ko bomo nekoliko odmaknjeni od vsakdanjih delovnih obveznosti, premišljujmo o tem ali tudi nas (od)rešuje trdna vera.