O darovih Svetega Duha

Po Jezusovem vnebohodu so se učencu zbrali v dvorani zadnje večerje. Tudi Marija je bila z njimi in nekaj žena. Jezus jim je bil obljubil, da bodo v nekaj dneh prejeli Svetega Duha. (prim. Apd. 1,5) Devet dni so vztrajali v goreči molitvi.
Z birmanci smo opravili devetdnevnico v upanju, da bomo tudi mi prejeli Svetega Duha.
Kako je to mišljeno? Kakšne darove? Ali ni vsaka Božja milost dar Sv. Duha? Seveda je. Toda z besedo “darovi Svetega Duha” mislimo nekaj čisto posebnega. S težavo smo se jih naučili kar sedem: dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu Božjega.
Toda, kaj vse to pomeni?
Prispodobe navadno »šepajo«, tudi naslednji se dogaja isto. Otročiček ima sposobnost za hojo, pa mu gre vendar tako težko. Včasih mu mora mati pomagati. Prime ga za roko, stopica naprej. Nekaj podobnega je v duhovnem oziru. Že pri krstu nam je Bog dal sposobnost za vero, za upanje v Boga in za ljubezen… Temu rečemo nadnaravne kreposti. Brez Božje pomoči sploh ne moremo verovati v Boga, zaupati vanj in Ga resnično ljubiti. Ne moremo imeti pravega odnosa do Boga. Pa tudi do ljudi ne moremo biti dobri, pošteni, jih prav ljubiti, potrpeti z njimi…
Vse to naše krepostno življenje je šibko, slabotno in nepopolno. Saj verujemo, toda s težavo kaj razumemo. Skoraj bolj ljubimo kakšno risanko, šport, kot pa Boga. Zavedamo se, težko je, a z Božjo pomočjo gre.