Anton Padovanski, (1195–1231), god: 13. junij

Rodil se je v Lizboni, glavnem mestu Portugalske. Pri krstu je dobil ime Fernando. Starši so ga poslali v stolniško šolo, zatem je vstopil v samostan redovnikov avguštincev, kjer je ostal dve leti. Ko mu je bilo šestindvajset let, je bil posvečen v duhovnika. Dve leti kasneje je srečal redovnike sv. Frančiška Asiškega in zaprosil za sprejem v njihove vrste. Kot frančiškan si je privzel ime Anton. Leta 1221 se je srečal s Frančiškom Asiškim, ki ga je dve leti kasneje imenoval za prvega profesorja teologije svojega mladega reda v samostanu v Bologni. Na tem mestu ni dolgo vzdržal. Sveta vnema ga je gnala v južno in srednjo Francijo, kjer je zaslovel kot od Boga navdihnjeni pridigar. Leta 1227 so ga izbrali za predstojnika frančiškanov v severni Italiji. Ko je bil te službe na lastno prošnjo razrešen, se je nastanil v samostanu sv. Marije v Padovi, kjer je pisal znamenite govore za svetniške praznike. 13. junija 1231 je izdihnil dušo, star komaj šestintrideset let. Anton velja za zavetnika zaročenih in poročenih, je pa tudi priprošnjik v težavah in stiskah.