BLAŽ, škof in mučenec;
god: 3. februar; umrl okoli 316

 

Blaž spada med štirinajst zavetnikov v sili. Je zavetnik zoper bolezni vratu in grla, ker je po legendi ozdravil materi sina edinca, ki je požrl ribjo kost. Zaradi tega in zaradi bližine svečnice Cerkev podeljuje poseben blagoslov sv. Blaža. Legenda, ki se opira na zgodovinsko jedro govori, da je bil Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti v Armeniji. Ko j začel cesar Licinij, nasprotnik Konstantina Velikega, preganjati kristjane, se je umaknil v samotno votlino v nepristopnih gozdovih in divje zveri so mu, kot pripoveduje legenda, postale prijateljice. Licinijevi ljudje so ga nekoč, ko so prišli v te gozdove lovit, odkrili in ga odvlekli v mesto. Ko so ga peljali pred sodnika, je storil omenjeni čudež: z molitvijo je ozdravil dečka in ga vrnil njegovi materi, sam pa šel v strašno trpljenje in mučeniško smrt. Rablji so ga neusmiljeno prebičali, ga trgali z železnimi kavlji, naposled ga je dal sodnik obglaviti. Blaž je priprošnjik za bolezni vratu in zob, k njemu se zatekajo tudi živinorejci, zaradi legende, da so ga ljubile tudi divje zveri.