Danes obhajamo nedeljo Svetega pisma, pod geslom: Na poti z Besedo.

Nedelja Svetega pisma je praznik Svetega pisma. Najprej želi biti zahvala za Gospodov dar, da nam “razlaga pismo”, prav kakor je praznik Svetega Rešnjega telesa zahvala za dar, da nam “lomi kruh”. Misel iz evharistične molitve pri mašah za različne potrebe nas postavi v Emavs, pred učenca, ki sta prepoznala Jezusa – po lomljenju kruha (Lk 24,30-31). Naj ob branju in poslušanju Svetega pisma tudi naša srca zagorijo, da bomo lahko prepoznali, kaj Gospod danes pričakuje od nas (vir: rkc.si).

Gospodovo darovanje – SVEČNICA

Prvotno ime praznika je bilo ‘Marijino očiščevanje’. Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako ‘očistiti’. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Evangelist Luka v poročilu o njenem obisku v jeruzalemskem templju omenja srečanje s starčkom Simeonom. Ta je v videnju spoznal, kdo je Dete, ki ga pestuje ta mlada žena. Pristopil je, ga vzel v naročje in spregovoril sloviti preroški spev: »Zdaj odpuščaš svojega služabnika, o Gospodar, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov; luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela, svojega ljudstva.«
Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je dobilo ime ‘srečanje’ po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval “luč v razsvetljenje poganov”. Na te besede starčka Simeona se naslanja starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. Po obredu blagoslavljanja sveč nam “je praznik znan kot svečnica, praznik sveč, praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave,” piše slovenski etnograf dr. Niko Kuret. Cerkev, ki je uvedla na ta dan blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo; šego je povzdignila v svet nadnarave, v cerkven obred: v njem je ‘luč’ prispodoba Mesija, ki »razsvetljuje človeštvo«, mu razodeva smisel sveta in življenja. (VIR: OGNJIŠČE.SI)