Misel ob začetku ADVENTNEGA časa

Nekoč je živel človek, ki si je iskreno prizadeval za sveto in pobožno življenje. Odpravil se je k modrecu, da bi ga vprašal za svet. Učitelj se je razveselil njegove želje po svetem življenju in ga je vprašal:
“Kako pa si živel doslej?”
“Mislim, da kar dobro,” je odvrnil.
“Kaj misliš s tem, ko praviš dobro?”
“Nisem prekršil nobene zapovedi,” je dejal prizadeven človek. “Božjega imena nisem izgovarjal po nepotrebnem.  Gospodovega dne nisem oskrunil z delom. Nisem žalil očeta in matere. Nikogar nisem ubil. Nisem varal žene. Nič nisem ukradel. Proti nobenemu nisem krivo pričal. Prav tako si nisem poželel žene ali dobrin bližnjih ljudi.”
“Torej nisi prelomil nobene zapovedi?” je vprašal modrec.
“Tako je,” je ponosno odvrnil mož.
“Pa si izpolnjeval zapovedi?” ga je vprašal modrec.
“Kako misliš?” je bil v zadregi obiskovalec.
“Mislim, če si slavil Gospodovo ime? Ali si posvečeval Gospodov dan? Si spoštoval starše? Ali si si prizadeval braniti in spoštovati človeško življenje? Kdaj si svoji ženi zadnjič rekel, da jo imaš rad in kdaj si ji zadnjič skočil na pomoč? Ali si delil svoje dobrine z ubogimi? Si se postavil v obrambo dobrega imena svojega bližnjega, ko so ga drugi obrekovali in žalili? Kdaj si se zadnjič pozanimal, kako gre tvojemu sosedu ali sodelavcu ter si bližnjemu priskočil na pomoč?”
Mož je bil presenečen. Toda začel je premišljevati o modrečevih neprijetnih besedah. Spoznal je, da se je samo izogibal prestopkov. Ko je dalje premišljeval, se je začudil, koliko ljudi razmišlja podobno. Rabin mu je odprl nov pogled na izpolnjevanje zapovedi in na to, kar je dobro. Do obiska je imel na zapovedi negativen pogled: “Ne stori tega! Ne delaj onega!” Modrec pa mu je ponudil pozitiven pogled. S tem mu je dal boljši “kompas”, ki mu bo kazal pot v življenju.