Naša župnija je že »potopljena« v župnijski misijon, kar pomeni, da smo v podobnem položaju, kot je bil Jezus v puščavi. Puščava lahko pomeni soočenje s samim seboj, kar je lahko večkrat zelo boleče, hkrati pa tudi osvobajajoče. Namen župnijskega misijona je, da bi se župljani soočili sami s seboj, da bi spoznali svoje duhovne rane in jih izročili Jezusu. Zato je letošnji postni čas za nas lahko še bogatejši, ker v misijonskem dogajanju vstopamo v najgloblje kotičke našega bivanja. Jezus se je v puščavi soočil s samim seboj, da bi se lahko temeljito pripravil na poslanstvo, ki mu ga je zaupal nebeški Oče. V dogajanje je posegel tudi hudi duh, ki ga je hotel odvrniti od tega, da bi na križu daroval življenje za vse človeštvo. Hudi duh želi poseči tudi v naša življenja. Še posebno takrat, ko hočemo spremeniti način svojega življenja, kadar se želimo odvrniti od grešnih navad.  Če je naše življenje »mlačno«, potem hudemu duhu dobro uspeva. Župnijski misijon v začetku postnega časa naj bo za nas tista »puščava«, kjer se bomo brezpogojno odločili, da želimo služiti Jezusu Kristusu z vsem srcem, kot njegovi poslušalci in sodelavci.