»Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!« (Mt 4, 10)

ČE SI BOŽJI SIN?

V prvo postno nedeljo nas vedno uvede odlomek o Jezusovem štiridesetdnevnem postu v puščavi. Ko Jezus konča s postom, stopi k njemu hudič in ga skuša. (Prim. Mt 4, 1) Prve hudičeve besede hočejo Jezusa takoj postaviti pred dvom: »Če si Božji Sin …«. (Mt 4, 3) Hudič hoče Jezusu zamajati bistvo, saj je ravno Jezusovo bistvo, da je Božji Sin. Zanimivo je, da hudič nikoli ne prepričuje z jasnimi argumenti, da bi npr. rekel Jezusu: »Ti nisi Božji Sin«, ampak nastavi dialog v smeri, da bi Jezus podvomil sam vase. Enako pristopi tudi k Adamu in Evi, ko jima z vprašanjem, »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?«, (1 Mz 3, 1) postavi dvom. Razlika je v tem, da Adam in Eva podvomita vase in s tem tudi v Boga, Jezus pa ne. Po krstu smo Božji posinovljenci, zato nam Jezus z življenjem v nas daje moč, da odločno – kakor on -,  zavračamo hudičeve skušnjave. Kadar hudiču podležemo, nas Jezus, še posebej v zakramentu sprave, dviga nazaj na pot Božjega življenja. V postnem času si še posebej prizadevajmo, da bomo vedno bolj postajali podobni Jezusu.

Iz evangelija 2. postne nedelje

Peter je rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« (Mt 17, 4–7)