»Modrost poveličuje sama sebe, sredi svojega ljudstva se hvali.« (Sir, 24,1).

http://www.jw.org/sl/publikacije/knjige/jezus

»BESEDA JE BILA BOG« (Jn 1,1)

Znameniti prolog (predgovor) Janezovega evangelija nam postreže s poročilom o Besedi, ki je Bog. Ničesar kar obstaja, ne bi bilo brez Besede. Ko Bog Oče izreka Besedo, v Svetem Duhu nastane novo stvarjenje. V božičnem času še posebej razmišljamo o Besedi, ki se je učlovečila in se naselila med nami. Pravzaprav nas vsaka molitev »Angel Gospodov«, ki jo molimo trikrat na dan, spominja, da je Beseda, Jezus Kristus, v naši sredi. Bog ne bi mogel najti boljšega načrta, kot je ta, da se spusti na raven človeka in, da postane z njim popolnoma domač. Kaj pomeni biti domač človeku? To pomeni, da je Bog s človekom v vsakršni življenjski situaciji: od doživljanja največjega veselja, do doživljanja največje agonije. Z Božjim učlovečenjem postane vsaka življenjska situacija človeka za Boga popolnoma domača. Od človeka pa je odvisno ali bo lastno besedo jemal tako resno, kakor Bog jemlje Božjo besedo. Beseda človeka pomeni, da človek brez vsakih zadržkov predstavi Bogu resnico o samem sebi, ne glede na to, če je ta še tako kruta in boleča. Bog ne more odrešiti le človekove hinavščine, katera je okronana z olepševanjem samega sebe. Tega pa je tudi med kristjani veliko.