»Prizadevajte si, da stopite skozi ozka vrata!«
(Lk 13, 24)
Kmalu bo poletje izdihnilo svojo »dušo«, še toliko prej počitnice. Tudi letos smo veliko potovali in odpirali mnoga vrata najrazličnejših stavb, upam, da tudi kakšnih cerkva in drugih sakralnih spomenikov. Po navadi v velike stavbe vodijo velika vrata, a v veliki sobanah se človek ne počuti najbolje. Mnogokrat, pa mala vratca odpirajo pogled na majhne, a prijetne domove. Ko sem te dni hodil po naši lepi deželi, in opazoval majhne cerkvice po vseh mogočih hribih in kotičkih naše Slovenije, sem se spraševal, kolikokrat se odpro vratca v to in ono bolj ali manj zapuščeno cerkev. Z evangelijem današnje nedelje, ko Jezus sam sebe imenuje »vrata«, lahko odpremo mnoga vprašanja. Vprašanja vrat, s katerimi se srečujemo vsak dan, in vprašanja duhovnih vrat, ki jih v naše življenje odpira pristen odnos z Bogom, božjim naukom in z ljudmi. Vprašajmo se: Ali si prizadevam stopiti na ozko pot za Kristusom ali se lažje odločim za široko pot, ki jo ponuja svet brez pretirane vere, molitve in duhovnega življenja?
Stopajmo drug z drugim skozi ozka vrata na široke oaze skupnega krščanskega življenja!

                                        Lep teden vam želim.