»Gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr 7, 37)

BOŽJE POVRAČILO, ON PRIHAJA, DA VAS REŠI (Iz 35, 4)

Kadar živimo v miru in blagostanju se velikokrat dogaja, da je Bog na stranskem tiru našega življenja. Ko pa doživimo kakšno stisko se  pogosto pritožujemo, da Bog nič ne stori za nas. Biti kristjan ne pomeni, da živim z Bogom samo takrat, kadar ga potrebujem, ampak sem z Njim štiriindvajset ur na dan. Ko začenjamo novo katehetsko leto, se lahko zgodi, da bo Bog prisoten samo v času svete maše, ob uri verouka, v času srečanja za starše,…, ko pa bomo pri običajnih življenjskih opravilih, pa Bog ne bo dobil pravega mesta. Ne glede na to ali smo aktivni pri pastoralnih obveznostih ali ne, mora biti Bog trdno zasidran v našem življenju. Ob Božji besedi se lahko še bolj zavemo, da je naše življenje nepredvidljivo. Če pa pustimo Gospodu, da nas rešuje v vsakem trenutku življenja, potem je naše življenje postavljeno na trdnih temeljih, katere ne more premagati niti smrt. Prisotnost strahu je posledica nevere v Božjo navzočnost. Zato je lahko novo pastoralno leto, ki bo hkrati tudi leto vere, priložnost, da obnovimo naš odnos z Jezusom Kristusom. Manj strahu in več gorečnosti lahko pripomore, da bo svet še bolj posvečen z Božjo navzočnostjo.