»Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govori Gospod.« (Iz 55, 8)

ALI NE SMEM S SVOJIM STORITI, KAR HOČEM? (Mt 20, 15)

Ljudje pojmujemo svoje življenje in vse, kar v njem prejemamo, kot nekaj, kar je izključno naša zasluga. Če se ozremo na začetek našega življenja, moramo priznati, da ni bila naša zasluga, da smo bili spočeti in rojeni, ampak je bila to zasluga naših staršev. Če razmišljamo v luči vere, potem lahko sprejmemo dejstvo, da je po naših starših deloval Bog, da sta se srečala semenčica in jajčece, iz katerih se je začelo moje življenje. Če ne bi bilo tega odločilnega trenutka, mene ne bi bilo nikoli. Če to razumemo, potem bomo lažje sprejemali vse, kar se nam v življenju dobrega zgodi, kot Božji dar. Tudi delavci v današnjem evangeljskem odlomku so pozabili, da je plačilo za opravljeno delo dar gospodarja. Posebej še, ker se je z vsakim posebej pogodil za plačilo. Nikomur ni dal manj, kot mu je obljubil. Delavci, ki so delali od jutra do večera, so bili nevoščljivi delavcem, ki so delali samo eno uro. Naj nam bo Božja beseda današnje nedelje spodbuda, da bomo vsak trenutek svojega življenja sprejeli kot Božji dar, predvsem pa, da se bomo znali Bogu zahvaljevati za vse.