»Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade«  (1 Kor 10,12).

http://svet24.si/clanek/zanimivosti/zanimivo/560b9deeba678

»JAZ SEM, KI SEM« (2 Mz 3,14)

Glagol »biti«, je prvi glagol, ki se ga naučimo pri začetnem tečaju katerega koli jezika. Že to dejstvo nam pove, da je za bistvo katerega koli bitja to, da biva. Pri tem opozarjam na razliko med glagoloma »biti« in »obstajati«. Glagol »obstajati« nam pove, da neka stvar ali bitje obstaja, ne glede na to, kaj se z njo dogaja. Medtem ko pa glagol »biti« govori o kvaliteti obstajanja določene stvari ali bitja. Kristjani verujemo, da je Bog tisto bitje, katerega bivanje je najbolj kvalitetno in najbolj polno. Ko se Bog razodene Mojzesu, mu s tem, ko mu reče »jaz sem, ki sem« pove, da je On tisti, ki v polnosti biva in iz katerega izhaja bivanje vseh ostalih stvari in živih bitij. Človek je lahko Bogu podoben s tem, da v polnosti sprejme bivanje od Boga. To pa pomeni, da je človekova kvaliteta bivanja odvisna od njegovega odnosa z Bogom. Na tem mestu lahko logično sklepamo, da je edino bitje v vesolju, za katerega ne moremo reči, da biva, hudič. On namreč nima z Bogom nobenega odnosa, zato mu lahko rečemo ne-bitje. V prizoru gorečega grma nam je Mojzes za zgled poslušnosti Bogu. Zaradi njegovega sprejetja Božjega bivanja, je lahko v polnosti zaživelo izvoljeno ljudstvo, ko je sprejelo Boga v središče svojega bivanja.