Ko v Svetem pismu beremo poročila, ki govorijo o Jezusovih učencih, se nam večkrat zdi, da poročila nagovarjajo prav nas. Kako težko so namreč učenci razumeli Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Učenca, ki sta potovala v Emavs, sta bila razočarana nad dogodki, ki so se zgodili na veliki petek. Njune oči so bile zastrte, ker nista spoznala vstalega Jezusa, ki se jima je pridružil na poti. Tudi danes je Jezus vedno z nami na naši življenjski poti, vendar z vero in razumom zelo težko dojemamo, da je Gospod resnično z nami. Pozitivno pri Jezusovih učencih je bilo to, da so po raznih verskih dvomih izpovedali vero v Jezusa Kristusa. To sta storila tudi dva učenca, ko sta na poti v Emavs spoznala Jezusa po lomljenju kruha. Pri vsaki sveti maši se pod podobo kruha Jezus lomi za nas. Vprašanje pa je, ali so naše oči vere zastrte, kakor so bile zastrte oči Jezusovih učencev? Prosimo Gospoda, da nam poživi vero in da bomo spoznali Gospodovo navzočnost in delovanje v našem življenju.

Drugo berilo 4. velikonočne nedelje

»Kakšen ugled bi imeli, če bi potrpežljivo prenašali kazen za to, za kar ste se pregrešili? Je pa pred Bogom hvalevredno, če delate dobro in če potrpežljivo prenašate bridkost. Saj ste bili vendar za to poklicani. Saj je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah, on, ki ni storil greha in ni bilo zvijače v njegovih ustih. Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuščal njemu, ki sodi pravično. 24 Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni. Kakor ovce ste namreč blodili, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.« (1 Pt 2, 20–25)