»Vriskajte od veselja Jakobu, vzklikajte poglavarju narodov« (Jer 31,7).

»JEZUS, DAVIDOV SIN, USMILI SE ME!« (Mr 10,47)

S prvo adventno nedeljo bomo vstopili v leto Božjega usmiljenja. Na to nas lahko pripravlja tudi današnja Božja beseda. Slepi Bartimaj je sedel ob poti in, ko je slišal, da prihaja mimo Jezus, ga je prosil, naj se ga usmili in ga ozdravi slepote. Pri tem je imel Bartimaj še oteževalno okoliščino, saj ga je množica silila naj utihne. Bartimaj je pokazal veliko vero, saj kljub javnemu mnenju ni nehal klicati Jezusa. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Bartimaj je odvrnil: »Da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila.« Bartimajeva slepota je simbolnega značaja, saj nas želi uvesti v spoznanje, da je pravzaprav vsak človek, ki ne veruje, slep. Duhovna slepota ima lahko še večje posledice kot pa telesna. Telesna je namreč omejena zgolj na zemeljsko življenje, duhovna slepota pa lahko človeka pripelje v večno pogubljenje. Na koncu evangeljskega odlomka je razvidna posledica Bartimajevega ozdravljenja, ki je ta, da je šel po poti za Jezusom. Kdor hodi po poti za Gospodom, ne hodi v temi, ampak v luči. Kdor pa hodi v luči, v sebi nima več strahu, ampak ima pogum in veselje do življenja.