»Nič od tega, kar si naredil, ti ni zoprno, saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril.« (Mdr 11, 24)

http://rokus.lilibi.si/solska-ulica-1-2/verstva-po-svetu/krscanstvo

»USTAVIL SE JE PRI GREŠNEM ČLOVEKU« (Lk 19, 7)

Verjetno smo se že kdaj vprašali, zakaj Jezus toliko časa preživi v polemiki s farizeji in hkrati veliko pozornosti usmerja k cestninarjem? Človekova miselnost deluje v smeri, da nam je nekdo, ki na zunaj živi vzorno, simpatičen, do nekoga, za katerega pa domnevamo, da ne živi v skladu z našimi pričakovanju, pa gojimo določen odpor ali celo sovraštvo. Jezus pa na vsakega človeka gleda z očmi ljubezni, zato med njimi ne dela nobenih razlik. Farizeje, ki so bili ugledni del takratne družbe, celo svari pred samovšečnostjo. Po drugi strani pa daje za vzor cestninarje, ki so veljali za javne grešnike. Jezus želi ljudem s svojim delovanjem dopovedati, da jih ni prišel hvaliti ali grajati, ampak je prišel zato, da bi jih naučil gledati v notranjost in grešni del človekove narave prelagati na njega. Cestninar Zahej je ob srečanju z Jezusom doživel spreobrnjenje, kar ga je privedlo v osvobajajoči način življenja. Kristjani, ki na zunaj dajemo vtis, da smo Jezusovi učenci, moramo temeljito premisliti ali smo kristjani zato, ker pričakujemo, da nas bo Bog pohvalil za naša dobra dejanja ali pa smo kristjani zato, ker se zavedamo, da smo potrebni Božjega usmiljenja.