»Z eno samo daritvijo je torej za vselej naredil popolne tiste, ki so posvečeni.« (Heb 10, 14)

ZA TISTI DAN ALI URO PA NE VE NIHČE (Mr 13, 32)

Bolj, ko se bližamo koncu Cerkvenega leta, bolj nas Božja beseda usmerja v minljivost vsega, vključno v minljivost našega življenja. Ljudje se zaradi zavedanja samega sebe zavedamo tudi svoje minljivosti. Vprašanje pa je, ali minljivost resnično vključujemo v sestavni del našega življenja? Če pa se že zavedamo tega, vseeno radi ugibamo, kdaj bomo umrli, zanima nas tudi kdaj bo konec sveta. Jezus nas z besedami »za tisti dan ali uro pa ne ve nihče«, postavlja na realna tla, hkrati pa nam posredno svetuje, da naj se ne ukvarjamo s časom naše smrti in časom konca sveta. Po svetu kar mrgoli vedeževalcev, ki na račun naše naivnosti služijo ravno z napovedovanjem prihodnosti in tudi z napovedovanjem konca sveta. Tudi za konec tega koledarskega leta nam obljubljajo konec sveta, s čimer nas »osveščajo« tudi sredstva družbenega obveščanja. Kljub temu da je bil že neštetokrat napovedan konec sveta, še vedno nasedamo in polnimo žepe t. i. novodobnim prerokom. Jezus želi, da bi se zavedali svojega konca, hkrati pa želi, da bi zato preživeli to kratko življenje tako, da bi z Njegovo križano ljubeznijo napolnjevali vsak trenutek našega življenja.