»Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli« (Raz 1,7).

http://www.vitovlje.com/portal/?page_id=36

»NJEGOVO KRALJESTVO JE NEUNIČLJIVO« (Dan 7,14)

V antični Grčiji so ob rojstvu otrok prirejali žalovanja, ker so se zavedali, da bo otrok, ki je prišel na svet, nekega dne umrl. Grki namreč niso imeli izdelanega verovanja v posmrtno življenje. V nasprotju z grškim dojemanjem življenja, se človek zahodnega sveta veseli rojstva otrok. Po drugi strani pa sodobni človek ne veruje v večno življenje. Ob tem dejstvu je pravzaprav nerazumljivo, zakaj se, kljub neveri, veseli novega življenja. Odgovor na to vprašanje dobimo s tem, če sklepamo, da sodobni človek ne razmišlja o prihodnosti, ampak živi tako, kakor, da bi njegovo zemeljsko življenje trajalo večno. Takšno mišljenje je že na meji razumnega, zato se lahko upravičeno vprašamo ali takšna miselnost ne vodi v razkroj človeka v njegovem samem bistvu? V človekovo naravo je namreč položeno vedenje, da je vse minljivo in, da se bo prej ali slej moral posloviti s tega sveta. S tem, ko človek o tem ne razmišlja in to odriva v podzavest, postaja nevrotična osebnost. Ob prazniku Kristusa Kralja se vprašajmo ali resnično verujemo, da nas Bog, kljub fizični minljivosti, kliče v večno bivanje ob koncu časov.