»Nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev.« (1 Kor 15, 9)

TUKAJ SEM, POŠLJI MENE (Iz 6, 8)

Začetek poklica preroka Izaije je nenavaden. V Svetem pismu lahko beremo, da Bog prvi pokliče preroka. Prerok Izaija pa se sam samozavestno ponudi za Gospodovega preroka. Vidimo lahko, da je pri vsakem človeku drugačen začetek opravljanja določenega poklica. Nekdo, ki človeka pozna, lahko na podlagi njegovih talentov vidi, kaj mu gre najbolj od rok in ga s svojo besedo tudi spodbudi. Drugi pa lahko na podlagi spoznanja o samemu sebi ugotovi, kaj mu gre najbolje od rok. Tako je tudi na področju verskega poklica. V našem primeru Izaija sam spozna, da je rojen za preroka, zato pogumno stopi pred Boga in mu predlaga, naj ga pošlje. Izaijev zgled je lahko v izziv tudi nam. Če pogledamo samo na raven župnije se velikokrat zgodi, da je težko dobiti človeka, ki bi prevzel odgovornost za določen projekt ali za vodenje župnijske skupine. Navadno se izgovarjamo, da lahko zadevo naredi nekdo drug, poleg tega pa nimamo alternativne rešitve. Lepo bi bilo, če bi nekdo pozvonil na župnijska vrata in povedal, da ima npr. talent za poslušanje ljudi in bi lahko prevzel odgovornost za spremljanje in pomoč ljudem, ki so v duševni stiski. Obstaja pa še veliko drugih možnosti…