V tednu, ki je pred nami, bomo obhajali med drugimi svetniki tudi god sv. Apolonije, ki naj bi se je vsak kdaj spomnil, posebej, ko nas pesti zobobol. Verni ljudje so jo že od nekdaj zelo častili kot priprošnjico zoper zobobol. Njeno mučenje – s surovimi udarci so ji izbili zobe – je upodobilo veliko umetnikov v lesu, kamnu ali na platnu. Njeno podobo srečujemo v sto in sto cerkvah po vseh krščanskih deželah, tudi slovenskih. Največkrat jo upodabljajo s palmo kot znamenjem mučeništva v eni roki in z zobom v kleščah v drugi.
Bilo naj bi leta 249. Takrat je vladal rimski cesar Filip Arabec, kristjanom naklonjen, morda celo sam kristjan. V Aleksandriji pa je neki zloben vedež, poganski pesnik, ščuval drhal zoper kristjane. Takrat so zgrabili tudi starejšo devico Apolonijo, ki je bila najbrž diakonisa, in ji z udarci po čeljustih izbili zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji grozili, da jo bodo živo zažgali, če ne bo z njimi bogokletno govorila. Ona je prosila, naj jo za trenutek izpuste. Pogumna mučenka je tedaj po božjem navdihu prehitela silo in se sama vrgla v ogenj.
V Sloveniji je ena cerkev sv. Apolonije, ki kot podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika iz Predloke stoji v Bezovici pri Črnem Kalu. Upodobitev sv. Apolonije pa najdemo v mnogih cerkvah po naši deželi. (vir: družina.si)
Priprošnja sv. Apolonije, naših farnih in krstnih zavetnikov naj nas spremlja v prihodnjem tednu.
 Vaš dušni pastir