»Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi« (Jn 12, 33).

http://papa.rkc.si/blog/?p=66

»NJIHOVEGA GREHA SE NE BOM VEČ SPOMINJAL« (Jer 31,34)

Postni čas je še posebej namenjen temu, da se človek sooči s svojo grešno naravo. Greh je v človeku tujek, ki ga dela nesposobnega za polnost življenja. Če se npr. zbodemo s trnom in ga pustimo v telesu, nas bolečina moti in smo zato nerazpoloženi. Ko pa trn izderemo, se rana kmalu zaceli in o bolečini, ki je minila, ne razmišljamo več. Podobno je tudi z grehom. Dokler ga nosimo v sebi, nas nekaj muči, in to se kaže v naši občutljivosti. Včasih nas že najmanjša stvar zmoti, da vzkipimo. To je posledica naše ranjenosti z grehom. V postnem času je pred nami še posebej izpostavljen Jezusov križ, na katerem je Gospod umrl za naše grehe. Bistvo našega verovanja je ravno v tem, da verujemo, da je edino Gospod tisti, ki lahko iz naše notranjosti prevzame naše grehe na svoj križ. Naša naloga je samo ta, da mu grehe priznamo in mu jih na ta način tudi izročimo. Brez osebnega priznanja krivde, Gospod naših grehov ne more prevzeti, ker bi s tem šel proti naši svobodi. Poleg tega, da Gospod prevzame naše grehe na svoj križ, se naših odpuščenih grehov niti ne spomni več. Nikoli več nas ne bo obtoževal za pretekle grehe. Zato bodimo pogumni in okrepimo vero v neizmerno moč križa, ki je v uničenju naših grehov.