»Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo.« (Apd 14, 22)

GLEJ, VSE DELAM NOVO (Raz 21, 5)

Med otroci in odraslimi ni veliko razlik v razmišljanju. Otroci se hitro navdušijo za določeno igračo, kmalu pa se je naveličajo in želijo novo. Tudi odrasli se navdušimo, npr. za določen tip avtomobila, ko pa izvemo, da se je na tržišču pojavil boljši, se ohladimo za starega in želimo novega. Podobno delujemo tudi na področju medsebojnih odnosov. Zelo hitro se ogrejemo za določeno osebo, s časom pa se naš odnos do nje ohladi in že iščemo nov odnos. Tako postanejo stalne spremembe naš način življenja, le te pa v nas ustvarjajo trajen nemir. Novost, katero je med ljudi prinesel Gospod Jezus je ta, da je s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem na novo ustvari svet in človeka. Zato je zaradi Gospoda Jezusa nesmrtnost postala stalnica v našem življenju. Več kot to si človek ne more želeti, zato je najgloblje hrepenenje človeka po nesmrtnosti zadovoljeno v Gospodovem vstajenju. Edini pogoj, ki je potreben, da postanemo izpolnjeni je ta, da z vsem srcem verujemo, da je Gospod Jezus na velikonočni praznik minljiv svet in minljivo človeštvo napravil za neminljivo dejstvo. Smo dovolj drzni, da to pokažemo v medsebojnih odnosih?