»Ubogi bodo jedli in se nasitili, hvalili bodo Gospoda tisti, ki ga iščejo.« (Ps 22, 27)
BREZ MENE NE MORETE NIČESAR STORITI (Jn 15, 5)

Ljudje se pred drugimi zelo radi pohvalimo, če v življenju doživimo kakšen uspeh. Po drugi strani pa bi zelo radi prikrili, če doživimo neuspeh, še posebej, če je ta grešne narave. Če smo res pravi verniki, potem se moramo zavedati, da vse, kar je dobro, prihaja od Boga. Če nam v življenju kaj uspe, ni to naša zasluga, temveč Božja, ker je kot Stvarnik v nas položil zmožnost oz. talent, da lahko naredimo nekaj dobrega. Zato mora naše uspehe nujno spremljati zahvala, ki gre v prvi vrsti Bogu. Ko pa po drugi strani, na podlagi naše šibke človeške narave, doživljamo padce, ki so posledica greha, moramo priznati, da smo pri tem osebno odgovorni. Res je, da nam greh vsiljuje hudobni duh, vendar smo na koncu mi tisti, ki se odločimo za zlo. Objektivno gledano bi se morali za dobro v življenju nenehno zahvaljevati Bogu, za grešna dejanja pa bi morali sprejeti polno odgovornost. Ker pa verujemo, da Gospod odpušča grehe, jih brez zadržkov nenehno izročajmo na Njegov križ, da bomo lahko živeli v popolni svobodi. Dati Bogu prvo mesto pri zaslugah za dobra dela in pri zaslugah za odpuščanje grehov je lahko najboljša popotnica za izhod iz krize.