Duhovna misel za 7. velikonočno nedeljo

»Če pa kdo trpi kot kristjan, naj ga ne bo sram, ampak naj v tem imenu poveličuje Boga« (1 Pt 4, 16)


… DA BODO ENO KAKOR MIDVA (Jn 17, 11)

Od 13 do 17 poglavja Janezovega evangelija so zapisani dogodki v dvorani zadnje večerje. Zanimivo je, da Janez na dolgo opiše dogajanje, ne zapiše pa bistvenega dela, ki je postavitev svete evharistije. Ostali trije evangelisti pa imajo zapisano samo postavitev evharistije. To je še en dokaz, da se posamezne knjige Svetega pisma med seboj dopolnjujejo in, da je treba posamezen dogodek v Svetem pismu brati v luči celotnega Svetega pisma. Če Matej, Marko in Luka pišejo o evharistiji, Janez zapiše, kaj sledi iz življenja iz evharistije. Sporočilo omenjenih poglavij je, da tisti, ki pristopa k zakramentu svete evharistije, to je k sveti maši, postaja služabnik bližnjemu (drug drugemu umivamo noge) in ostaja v Kristusovi ljubezni. Sad življenja v Gospodovi ljubezni je, da smo vsi eno. Jezus v dvorani zadnje večerje vpričo apostolov prosi Očeta, da bi bili učenci eno, kakor sta onadva eno. (Prim. Jn 17, 11) Glede na to, da so med nami še vedno nesoglasja in razprtije, nas življenje iz evharistije priganja, da storimo vse za edinost v naši župniji in v Cerkvi na Slovenskem.