Pred prenovljenim bogoslužjem je bil praznik Jezusovega krsta skoraj neopazen, pokoncilska prenova pa je dala prazniku pomen, ki mu ga pripisuje Sveto pismo. Za božičem in Gospodovim razglašenjem je zdaj praznik Jezusovega krsta tretji božični praznik, ki ga obhajamo na nedeljo po Gospodovem razglašenju.
O Jezusovem krstu poročajo vsi prvi trije evangelisti kot o začetnem dogodku Jezusovega javnega delovanja. Jezus je sam o sebi vedel, da je tisti Božji služabnik, o katerem je bilo napovedano, da bo naložil nase grehe mnogih. Ko je prišel od Očeta določen čas, se je, čeprav je bil brez greha, uvrstil med grešnike, ki so od Janeza Krstnika prejemali krst pokore. Kakor vedno in v vseh stvareh je hotel tudi s prejemom Janezovega krsta izpolniti Očetovo voljo.
Ta dan se tudi vsi mi spominjamo svojega krstnega dne. V hvaležnosti za starše, ki so nam vero posredovali, in za svoje botre se teh spomnimo v molitvi.