»Kdor spoštuje očeta, bo dosegel odpuščanje grehov, kdor slavi svojo mater, zbira zaklad.« (Sir 3, 3–4).

http://www.jw.org/sl/publikacije/knjige/jezus

»PO TREH DNEH SO GA NAŠLI V TEMPLJU« (Lk 2,46)

Poznam družino, kjer je pet otrok, najmlajša sta dvojčka, stara osemnajst let. Kljub njuni polnoletnosti, ju še vedno vsako jutro zbuja mati. Ko ju zbudi, nadaljujeta spanje v dnevni sobi, na kavču, medtem pa jima mama pripravlja zajtrk. Ko je zajtrk pripravljen, ga pojesta, nato pa ju mati pelje na avtobusno postajo, čeprav je oddaljena slabih pol kilometra, od koder ju avtobus pelje v srednjo šolo. To je le ena izmed mnogih zgodb, ki se dogajajo po slovenskih družinah, kjer starši odrasle otroke vežejo nase, kot da bi bili za vedno majhni otroci. Sveta Družina se s problemom odhajanja otroka sooči pri Jezusovih dvanajstih letih. Marija in Jožef sta ugotovila, da jima je Jezus ušel izpod nadzora, zato sta ga v paniki začela iskati. V judovstvu je človek, ki je dopolnil dvanajst let že stopil na pot samostojnega življenja. Tudi Marija in Jožef, sta kakor mnogi stari, pomislila, da morata imeti Jezusa vedno na očeh, da se mu ne bi morda zgodilo kaj slabega. Jezus pa že povsem samostojno obiskuje verske obrede v Jeruzalemskemu templju. Ta dogodek, ki ga je doživela Sveta Družina, v dobi Jezusovega odraščanja, naj bo za v razmislek vsem staršem, ki spremljajo otroke v samostojno življenje.