Posvetitev Jezusovemu Srcu

Že v 18. stoletju so se posamezniki, skupine, škofije in narodi posvečevali Jezusovemu Božjemu Srcu.            

Papež Leon XIII. je sklenil, da bo izvedel to posvetitev, saj je v njej videl »vrh in krono vseh časti,” ki so bile do zdaj izkazane temu presv. Srcu, pa tudi vrhunec in najpomembnejše dejanje svojega pontifikata. Njegova okrožnica z naslovom “Sveto leto”, ki utemeljuje posvetitev Cerkve in človeštva Jezusovemu srcu, je njegov najbolj daljnoviden in daljnosežen spis. “Sveto Srce je simbol in nazorna podoba neskončne ljubezni Jezusa Kristusa, ki nas nagiba, da mu vračamo ljubezen za ljubezen.”  Zato je primerno, da se posvetimo njegovemu svetemu Srcu: to ni nič drugega, kot da se podarimo in povežemo z Jezusom Kristusom. Kajti katerokoli čast, vdanost in pobožnost izkazujemo Božjemu Srcu, jo dejansko izkazujemo samemu Kristusu. Zato vneto spodbujamo vse, ki poznajo in ljubijo Božje Srce, da prostovoljno sprejmejo to pobožnost. Zelo želimo, naj vsi na isti dan opravijo to posvetitev.”

V Jezusu je njegova človeška narava osebno zedinjena z njegovo božjo osebo, ki je po naravi neskončna. Jezusovo telesno srce je živo znamenje njegove božje človeškosti in človečnosti, posebej njegove neskončne ljubezni do nas. Jezus razodeva svoje Srce in priteguje naše srce v brezmejno globino in bogastvo svoje božje človeškosti in človečnosti, zlasti svoje goreče ljubezni. Češčenje in posvetitev Jezusovemu presvetemu Srcu je dejansko podaritev nas samih Človeku-Bogu. Pobožnost do Jezusovega Srca obnavlja in utrjuje našo osebno povezanost z njim.

Zakaj pa je potrebna posvetitev človeškega rodu Jezusovemu srcu? Leon XIII. odgovarja, da človeški rod pripada Jezusu po dednem pravu. Oče je namreč svojemu edinorojenemu Sinu izročil v last in posest vse človeštvo in on je njegov Kralj in Gospod. Posvetitev je zavestno priznanje tega Jezusovega lastništva in gospostva. Človeški rod pa tudi priprada Jezusu kot svojemu Kralju in Gospodu, ker ga je on odkupil iz sužnosti greha. Posvetitev je zavestno priznanje Jezusa kot Odrešenika človeškega rodu in njegove kraljevske oblasti nad njim. Jezus seveda v svoji brezmejni ljubezni želi, da se mu posvetimo radovoljno: “Zaupaj mi, sin moj, svoje srce.”

Prav posvetitev Jezusovemu presvetemu Srcu prebuja upanje na boljšo dobo za narode, ker more obnoviti ali utrditi njihove vezi z Bogom.