Januarij, (umrl 304), god: 19. september

Relikvije tega mučenca častijo v Neaplju že od petega stoletja. Ob treh njegovih najpomembnejših praznikih, tako pravijo, njegova strnjena kri, ki jo hranijo v dveh stekleničkah, postane tekoča. To je znameniti »čudež sv. Januarija«. Ta »čudež« se ponavlja vsako leto 1. maja, na spominski dan, ko so prenesli njegovo truplo iz Beneventa v Neapelj; 19. septembra, ko se spominjamo njegove smrti, in 16. decembra, ko so njegovo truplo dokončno prenesli v Neapelj. Ta »čudež« opirajo na izročilo, da je kristjanka Evzebija pri obglavljenju sv. Januarija vzela nekoliko njegove krvi in jo shranila v dveh steklenih posodicah. Ko so ga pokopali v katakombah pri Neaplju, so posodici dali k truplu. Neapeljčani ga častijo kot svojega posebnega zaščitnika, ki jih je reševal pred lakoto, vojsko in kugo, predvsem pa pred grozečo lavo iz Vezuva. Januarijevo življenje in mučeništvo sta prepletena z legendarnim izročilom. Rodil se je v Neaplju sredi tretjega stoletja v ugledni plemiški družini. Postal je duhovnik in kmalu tudi škof v mestu Benevent severovzhodno od Neaplja. Zaprli so ga med Dioklecijanovim preganjanjem in ga strahovito mučili. Ker ni zatajil vere, so ga po mučenju prepustili zverem v amfiteatru, ki pa ga niso raztrgale. Zato ga je cesarski namestnik dal obglaviti.