KATARINA SINAJSKA, (1319–1392) god: 27. 11.

Cesar Maksencij je ukazal, da morajo vsi prebivalci Aleksandrije bogovom žrtvovati bike in ptice. Katarina tega ni storila, še več, kristjane je podžgala k uporu. Cesar jo je poklical na zagovor. O krščanski veri je znala govoriti tako prepričljivo, da je spreobrnila vse cesarjeve modrijane. Ko cesar ni mogel ničesar storiti zlepa, jo je vrgel v ječo. Tudi ječa je ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi tako, da bi jo razrezali ostri noži na kolesu. To se ni zgodilo, ker se je kolo razletelo. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela cesarica in neki dvorjan. Oba sta se spreobrnila h krščanstvu in pretrpela mučeniško smrt. Z obglavljenjem naj bi usmrtili tudi Katarino. Ko so jo peljali ven iz mesta, je molila za vse verne in Bog ji je govoril iz oblaka. Ko so ji odsekali glavo, je iz njenega vratu namesto krvi brizgnilo mleko. Angeli so njeno truplo odnesli na goro Sinaj, na kateri danes stoji znameniti samostan svete Katarine.