LEOPOLD MANDIČ (1866 – 1942), god: 12. maj

Njegov god obhajamo na njegov rojstni dan. Rodil se je namreč 12. 5. 1866 v Hercegnovem v črnogorskem Primorju kot dvanajsti, najmlajši otrok zakoncev Petra Mandiča in Dragice Carevič. Pri krstu so mu dali ime Bogdan. Doma je ostal do svojega šestnajstega leta. Začutil je živo željo, da postane misijonar in delavec za edinost med verujočimi. To željo je hotel uresničiti v kapucinskem redu. Jeseni 1882 je prišel v kapucinsko semenišče v Vidmu (Udine), kjer je ostal dve leti. Maja 1884 je dobil redovniško obleko in redovniško ime Leopold. Po letu noviciata je šel v Padovo študirat filozofijo, nato pa v Benetke teologijo. V duhovnika je bil posvečen 20. 9. 1890 v Benetkah. Predstojnike je prosil naj ga pošljejo za misijonarja na slovanski Vzhod, vendar zaradi njegovega rahlega zdravja in govorne napake njegove prošnje niso uslišali. Njegovo »misijonsko« delo je bilo spovedovanje. Kot spovednik je ostal v Benetkah sedem let, potem je bil tri leta predstojnik kapucinskega samostana v Zadru. Med 6. 4. 1905 in 9. 9. 1906 je deloval tudi v Kopru. Od leta 1909 pa do smrti je deloval kot spovednik v Padovi.