Jezusov krst    

Jezus je prišel k Janezu in Janez ga je krstil v Jordanu. Dogodek, ki vzbuja začudenje! Kako neki je bil neizmerni veletok, ki razveseljuje Božje mesto, oblit s tako malo vode? Nedoumljivi in brezkončni izvir, iz katerega izhaja življenje vsem ljudem, je bil oblit z neznatno in mimotekočo vodo! On, vsepovsod navzoči in nikoli odsotni, nedoumljivi angelom in ljudem nevidni, je izvolil pristopiti h krstu. In glej, odprla so se mu nebesa in začul se je glas: “Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje”.

Ljubljeni rojeva ljubezen in netvarna luč nepristopno luč. Ta, ki se imenuje Jožefov sin, je po svojem bistvu Edinorojeni božji. Ta je moj ljubljeni sin: lačen je in hrani nešteto bitij; trudi se in daje počitek trudnim; ne ve, kam bi glavo položil in vse drži v svoji roki; trpi in ozdravlja vse bolečine; po licu ga bijejo, on pa vsem daje svobodo, njegovo stran mu prebodejo, on pa zaceli Adamovo stran.
———————————————–
Vera ni gledanje, prav tako tudi prihodnost niso uresničene sanje. Življenje je program, ki ne prenese improviziranja. Med zmagovalci so tisti, ki vedo, kaj hočejo in so pripravljeni za uresničitev svojih sanj sprejeti marsikatero odpoved. Zato morajo imeti močno vero v življenje in v zmago dobrega, kajti v tekmi za prva mesta ni bratov in sester, ampak samo nasprotniki. Kdor se trudi, kot da je vse odvisno od njega in hkrati vse pričakuje od Boga, lahko računa z zadnjo zmago, ki je najslajša.