Cerkev Matere božje v Dragi (spodnji del Hrastnika) se že stoletja prebija skozi vrhove dreves na pomolu med Špicberkom in Binkoštnim vrhom, ki jo obdajajo z dolinske ali savske strani. Prvotno je bila posvečena sv. Lenartu in se omenja v virih prvič leta 1545, kot podružnica trboveljske fare. Takrat je imela samo en oltar, večja kapela pa je bila dograjena leta 1549.
Cerkev v Dragi na začetku 20. stoletja
Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1706, kar izpričuje letnica na prekladi vhodnega portala. Stavba obsega pravokotno ladjo, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob severno steni dozidani zvonik z renesančnimi biforami (pozneje je bil za eno nadstropje povišan) in zakristija na drugi strani. Cerkev obdaja staro pokopališče s cerkvenim zidom. Zunanjščina in notranjščina sta v celoti barokizirana, brez srednjeveških sestavin, starejši v osnovi renesančen je le zvonik. Očitno je cerkev takšna kot je sedaj zamenjala svojo predhodnico sredi 18. stoletja. Oltarna oprema je z izjemo baročnih plastik (sv. Peter in sv. Helena) iz konca 19. stoletja. Dragoceno baročno delo je ohranjen križev pot (Götzl, l.1808) in bogato izrezljan relikvijarij iz okoli leta 1700. Ko so leta 1706 cerkev prezidavali, so postavili nov glavni oltar, ki je posvečen Karmelski Materi božji, oltar sv. Lenarta pa so namestili v cerkveno ladjo. Vendar je bila tradicija tako močna, da so v času vladanja Marije Terezije (1740-1780) in v času Jožefa II. (1780-1790) novo davčno občino označili po sv. Lenartu, in ne po Materi božji. Svetniško ime je popolnoma zatrlo stari imeni naselbin Šibenik in Zavodnje, saj se je ohranilo dobrih 150 let. Župnik je s pomočjo okoličanov v letu 1726 na severni strani prizidal kapelico z oltarjem sv. Frančiška Ksaverija in postavil tudi zvonik; ob njem pa stranski oltar posvečen sv. Barbari. Istočasno so s kapelico sezidali tudi mežnarijo. Pri cerkvi je od 18. stoletja delovala škapulirska bratovščina karmelske Matere božje, ki je leta 1835 propadla, a so jo leta 1854 pod župnikom Hašnikom spet obnovili. Mojster Naraks je leta 1867 popravil orgle, katere je leta 1815 zgradil celjski mojster Vaclav Marthal. Jurij Tavčar iz Idrije je leta 1879 postavil nov veliki oltar.
Glavni oltar Karmelske Matere Božje
Stranska oltarja, sv. Barbare in sv. Frančiška Ksaverija
Leta 1871 so povečali tudi mežnarijo. Med prvo svetovno vojno so jim odvzeli bronaste zvonove za potrebe vojne industrije. Med vsemi cerkvami na hrastniškem območju je imela cerkev Matere božje (prej sv. Lenart) največjo nepremičninsko posest. Cerkveno premoženje so že od nekdaj s pomočjo župnika upravljali cerkveni ključarji, imenovani sindiki. Cerkev predstavlja zanimiv primer podeželske cerkve. Cerkev je bila leta 2006 razglašena kot kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni vestnik Zasavja, št. 5/06, z dne 31. 3. 2006). Lastnik cerkve je Župnija Kristusa Kralja, Log 6, 1430 Hrastnik.
Cerkev v Dragi pred prenovo…
… in po prenovi krovsko fasaderskih del, foto M.H. 2021
V letu 2016 do leta 2021 se je pričelo obdobje ‘oživljanja’ tega dragocenega zgodovinsko kulturno umetniškega bisera v hrastniški občini. Takrat je hrastniško župnijo prevzel g. Franc Ornik, takrat še župnik na Dolu in pričel najprej z deli čiščenja notranjosti in okolice cerkve, leto zatem pa tudi s pomočjo hrastniške občine in soglasjem ZVKD Celje z deli sanacije objekta: odstranjevanje dotrajanega ometa, stare kritine in žlebov. V nadaljevanju del so v celoti obnovili omete, izvedli fasaderska dela, zamenjali strešno kritino z vsemi potrebnimi kleparskimi deli, strelovodom in uredili odvodnjavanje ob temeljih objekta. Zaključna dela je ob godu Karmelske Matere Božje 18. julija 2021 blagoslovil upok. celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Cerkev pa čaka še na prenovo notranjosti… Župniku g. Orniku gre res vsa čast in zahvala, da je kljub bolezni vse do svoje smrti delal in se trudil za obnovo tega svetišča. Bog naj mu bo bogat plačnik!
Slovesnost je popestrila tudi hrastniška godba na pihala
Škof Stanislav Lipovšek in župnik Franc Ornik
Škof Lipovšek z župnikom Francem Ornikom pri slovesni maši ob blagoslovu obnovitvenih del.
Foto MH, 2023
Viri:
- Janko Orožen: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. Občinski ljudski odbor v Trbovljah, Trbovlje, 1958.
- Upravna enota Hrastnik, Umetnostna topografija Slovenije, Ljubljana 2013.
- Odlok o razglasitvi cerkva župnije sv. Jakoba na Dolu pri Hrastniku in župnije Kristusa Kralja v Hrastniku za kulturne spomenike lokalnega pomena. Uradni vestnik Zasavja št. 5, dne 31. 3. 2006.
- Kronika Župnije sv. Jakoba in župnije Kristusa Kralja v Hrastniku, 2009.
Ostali viri: župnik Franc Ornik, osebno, župnija sv. Jakoba Dol pri Hrastniku in župnija Kristusa Kralja Hrastnik, 2009.
Iz zgoraj navedenih virov izbral, priredil in uredil: M. Hild, oblikovanje: B. Smodiš, l. 2024