Župnijska cerkev na Dolu pri Hrastniku se omenja že v urbarju iz leta 1524 in sicer kot podružnica laške prafare. Leta 1755 je goriški nadškof Karel Mihael grof Attems podpisal dekret s katerim je Dol pri Hrastniku postal vikariat, vikar pa je dobil vse dolžnosti župnika. To pa je postal šele leta 1771, ko je bil vikariat povzdignjen v župnijo. Od leta 1788 je župnija spadala v lavantinsko škofijo, kasneje pod mariborsko, danes pa je del celjske škofije.
Prva cerkev na Dolu naj bi stala že v 12. stoletju. Ta je bila skozi stoletja mnogokrat prezidana, končno so ji na začetku 18. stoletja pridali bolj baročni navdih. Sredi 19. stoletja pa so se odločili cerkev povečati. V ta namen so najprej v bližini sezidali kapelo sv. Janeza Evangelista, ki naj bi služila kot začasna stavba za bogoslužja med gradnjo nove cerkve. Načrte za novo cerkev je naredil graški arhitekt Hans Pascher, same načrte pa so morali delno prilagoditi stavbnemu zemljišču, ki je bil takrat na razpolago.
Leta 1906 so podrli staro cerkev, začela so se dela in leta 1908 blagoslovili temeljni kamen. To je storil takratni mariborski knezoškof dr. Mihael Napotnik, ki je novo zgrajeno cerkev 28. 9. 1909 tudi posvetil in določil patrocinij apostola sv. Jakoba starejšega.
Cerkev je zgrajena v slogu, ki je prevladoval v drugi polovici 19. stoletja in je nekakšna mešanica romanike, nove gotike, renesanse in baroka. Tloris cerkve predstavlja latinski križ.
V vzhodno steno je vzidan kamnit neorenesančni oltar, izdelan iz belega in črnega marmorja. V oltarni niši je osrednja podoba kip patrona cerkve in župnije sv. Jakoba st. z značilno romarsko palico in bučo. Oltar krasijo kipi sv. Petra na levi in sv. Pavla na desni strani, ki sta spodaj stoječa na oltarni mizi in sv. Simona in sv. Andreja nekoliko višje ob apostolu Jakobu. V zgornji niši je kip Kristusa Odrešenika. Nad oltarno mizo je tridelni tabernakelj nad katerim sta na vsaki strani klečeča angela. Oltar je oblikoval kamnoseški mojster Ignacij Čamernik iz Celja, dokončno pa ga je izdelala kamnoseška delavnica Feller iz Lipnice (Leibnitz, Avstrija).
Glavni oltar sv. Jakoba, foto M.H., 2022
Cerkev ima dva stranska oltarja. Levi je posvečen Brezmadežni Devici Mariji, s kipom Marije Čudodelne svetinje. Na levi strani je na podstavku prostostoječ kip sv. Jožefa z Detetom, na desni strani pa je kip sv. Janeza evangelista s kelihom. Desni oltar je posvečen zavetnici rudarjev sv. Barbari, ki se s kelihom sklanja k umirajočemu rudarju. V istem sklopu je spodaj podoba dveh rudarjev, kjer rudar pomaga ponesrečenemu rudarju ‘kameratu’. Na levi strani je kip sv. Ane z devico Marijo, na desni je sv. Joahim.
Stranski oltar Marije Brezmadežne, foto MH, 2022
Stranski oltar sv. Barbare, foto MH, 2022
Na levi strani prezbiterija je vhod v t. i. zimsko kapelo z oltarjem Presvetega srca Jezusovega. Na desni strani oltarja je kip sv. Frančiška, ne levi pa Male Terezike deteta Jezusa, pod oltarjem je prostor za božji grob. Tudi ta oltar je delo I. Čamernika, končan pa je bil šele po 1. svetovni vojni, okrog l. 1919. Zanimivost dolske cerkve sta dva mozaika izdelana iz benečanskih steklenih ploščic: na severni steni je upodobljen sv. Frančišek Asiški, na južni steni pa sv. Jurij. Prvo podobo je zasnoval dunajski slikar Libiedzki, družinski prijatelj baronice Emme de Seppi, druga pa je izdelana po izvirniku Andrea Montegna; obe pa sta postavljeni v spomin bratoma Juriju in Francu de Glosseth, bivšima lastnikoma kemične tovarne v Hrastniku.
Oltar sv. Srca Jezusovega v kapeli , foto MH, 2023
Sv. Frančišek in sv. Jurij, mozaika izdelana v spomin Francu in Juriju de Glosseth, l. 1909